Vsi smo Ljubo Bavcon

(Darko Štrajn, govor na »petkovem protestu«, 15. 10. 2021)

Zdaj kot državljanke in državljani republike Slovenije, o kateri lahko utemeljeno dvomimo, da je do naziva »republika« še upravičena, zardevamo zaradi nesramne, žaljive in lažnive kampanje Predsednika vlade proti komisiji Evropskega parlamenta in zlasti proti nekaterim njenim članicami in članom osebno. Vendar pa ob tem z vsakim pojmom mednarodne komunikacije in diplomacije skreganim vpitjem, ne smemo pozabiti na v nebo vpijoče do skrajnosti zavržno blatenje profesorja Ljuba Bavcona.

Domnevam, da danes med nami, ki smo tukaj zbrani, ni nikogar, ki bi zagovarjal kakršnokoli moraliziranje. Sam se nerad pogovarjam o morali. Toda, ko slišim za janšizem, se poudarjeno hočem pogovarjati o morali. Žalitve in neskončno sprevrnjene laži na račun pokojnega profesorja Bavcona, s katerimi so Predsednik vlade in trenutno predsedujoči Evropski uniji ter njegovi bevskajoči pudlji preplavili medije madžarskih lastnikov in družbena omrežja, presegajo vse predstave o tem kako daleč je vladajoča falanga zmožna iti. Ne gre samo za nepietetnost, gre za izraz popolne nemoralnosti, ki ilustrira vso pokvarjenost in brezobzirnost oblastniških drž sedanje nelegitimne garniture na čelu države.

Pri tem je težko razložiti, zakaj je ravno profesor Bavcon, intelektualec, pravnik in znani zagovornik človekovih pravic tarča tako zavržnega žaljenja, še zlasti po njegovi smrti.  Odgovor je najbrž treba iskati v pojmovanju pomena prava in pravosodja v glavah vodje in članstva SDS. Profesor Bavcon je v mnogih svojih zapisih jasno zatrjeval, da je pravo s svojo veliko pomembnostjo za varovanje mirnega sožitja v družbi samo del tega sožitja in da brez podpore v upoštevanju splošne morale ne more polno delovati. Vsi, ki smo ga kdaj srečali, se spomnimo njegove humane drže in jasno izražene morale. Morda je prav ta njegova moralna pokončnost za pogled omenjenih skrajno desničarskih akterjev moteča.

Posmrtne žalitve profesorja Bavcona pa niso samo zavržno govorjenje, ampak so glede na politične visoke pozicije, s katerih so emitirane, naravnost resna zločinska dejanja. Čeprav se zdi, da gre za simbolne geste, gre glede na njihovo učinkovanje za nekaj podobno proslulega kot je prekupčevanje z orožjem ali sprejemanje podkupnine ob neznanem času na neznanem kraju ali kot so ukazi policiji naj s prisilnimi sredstvi obračunava s protestniško množico. Še več, s tem, ko se kopičijo tako podla zmerjanja, izmišljotine in sprevračanja resnice na račun takšnega častnega človeka kot je bil profesor Ljubo Bavcon, se ta nanašajo tudi na vse, ki pripoznavamo njegovo človeško, moralno in strokovno veličino. Posredno smo vsi mi, ki zavračamo sedanjo pokvarjeno vlado, Ljubo Bavcon.

Ob tem pozivam Mestni svet občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, da čim prej razmislita o poimenovanju ulice ali trga z imenom profesorja Ljuba Bavcona.

Obet novega vala političnega kriminala s spodbujanjem ksenofobije in sovraštva do beguncev

Že drugič v komaj dobro začetem predsedovanju Slovenije Svetu EU so visoki predstavniki institucij EU opozorili, da slovenski predsednik vlade ne more govoriti v imenu celotne EU. Ta za Slovenjo sramotni demanti se je nanašal na izjavo Janeza Janše, v kateri najavlja skrajno restriktiven in sovražen odnos do potencialnega prihoda beguncev iz Afganistana.

V Alternativni akademiji samovoljno izjavljanje gospoda Janše najostreje in z globokim zgražanjem obsojamo. Očitno gre za že videne geste nemoralnega in politično kriminalnega spodbujanja ksenofobije in z ničemer utemeljenega sovraštva proti žrtvam družbenega razpada – to pot v Afganistanu. Tamkajšnje dogajanje je posledica zapletenih zgodovinskih procesov, ki jih je najprej sprožila nekdanja Sovjetska zveza, nadaljevala pa zahodna aliansa. V zadnjih fazah poskusov vsiljevanja demokracije z oboroženo silo ob hkratnem ignoriranju spoznanj sodobne antropologije in kulturnih študij o dogajanju v državi je kljub protestom osveščene javnosti več let sodelovala tudi Slovenija.

Ni mogoče zanikati, da gre v primerih večjih migrantskih pritiskov za zahtevne probleme, h katerim pa je zato še toliko bolj treba pristopati premišljeno, sistematično, z občutljivostjo ter na podlagi evropskih vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva. S podpihovanjem sovraštva do beguncev je degradirano tudi dostojanstvo vseh državljank in državljanov vsiljeno ksenofobnih držav, ki razumemo razsežnosti tovrstnih dogajanj.

Nobenega dvoma ni, da Janša in njegovi vse bolj neskrito neonacistični podporniki računajo, da bodo z zavržnim ščuvanjem, širjenjem izmišljotin, lažnih novic in mobiliziranjem najnižjih oblik nacionalizma, ki ga imenujejo »domoljubje«, okrepili politični kapital pred bližajočimi se volitvami. Zaradi tega prozornega namena so politična dejanja vladajoče politične klike, pa tudi nekaterih drugih desničarskih strank, še bolj zavržna in vsega obsojanja vredna.

Iz Evropske komisije ob pričakovanem prilivu večjega števila beguncev iz Afganistana prihajajo signali, ki kažejo na zbiranje politične volje za organizirano, dostojnejše in bolj človeško ravnanje z ljudmi, ki jih okoliščine silijo k iskanju zatočišča zunaj meja svoje nesrečne domovine. Pozivamo slovensko javnost, da s kritičnim odnosom do že sproženih lažnih novic in ščuvanja pokaže, da v Sloveniji ne sprejemamo kulture strahu in sovraštva in da s tem tudi pokaže, da se naša država uvršča med dežele, kjer veljajo vrednote solidarnosti in človekovih pravic, še zlasti v primeru, ko tako solidarnost eksistenčno ogroženi ljudje najbolj potrebujejo.

Vsi na ulice!

Skupine in organizacije civilne družbe, ki se povezujemo v koordinacijski skupini ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO, izražamo vso podporo protestnemu shodu proti nelegitimni vladi Janeza Janše, ki bo v petek 28. maja 2021 ob 18h na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Gre za shod v nizu petkovih kolesarskih protestov, ki bo glede na predvideno širino udeležbe kulminacija izražanja zaskrbljenosti in ogorčenja zavednih in odgovornih državljank in državljanov zaradi razmer v državi, ki jih posebej poudarjeno označujeta nezaslišana samovolja oblasti in ideološko motivirano razdvajanje družbe.

Pridružujemo se pozivom k takojšnjemu odstopu avtoritarne Janševe vlade, spremembi volilnega sistema in razpisu volitev. Slovensko ljudstvo si bo moralo znova izboriti svobodo!

V Ljubljani, 26. 5. 2021

Alternativna akademija

Forum za demokracijo

Gibanje za družbeno odgovornost

Odbor za pravično in solidarno družbo

Ekscesni politični dogodki se povezujejo v skrajno zaskrbljujoče dogajanje

Iz Alternativne akademije se tokrat ne oglašamo zato, ker bi bili zgroženi ali vznemirjeni zaradi ekscesnega dogodka, posameznega simptoma ali za demokracijo nevarne izjave.

Oglašamo se zaradi dogajanj, torej niza dogodkov, ki nakazujejo, da se Slovenija kumulativno vse bolj bliža odločilnim spremembam družbenega ustroja, kar zaobsega politične spremembe, globoke sistemske transformacije, uničenje odprte javnosti in predvsem odstranitev trojne delitve oblasti, ki je za obstoj demokracije nepogrešljiva. Ob tem bi lahko govorili še o težnjah po nesmotrni in tudi koruptivni privatizaciji sistemskih ustanov in dejavnosti, ki v interesu javnosti lahko delujejo samo kot javne.

Prav v minulem tednu so se vsa dogajanja izredno zgostila. Priča smo procesu, ki grozi, da utegne postati nepovraten ali pa da bodo njegove posledice še dolgo nepopravljive.

Obnašanje vlade, oziroma njenega predsednika Janeza Janše v zvezi s potrditvijo tožilcev, med drugim tudi za funkcije na evropski ravni, skupaj z mnogimi dosedanjimi pritiski na sodno vejo oblasti jasno kaže na nespoštovanje ločenosti sodne veje oblasti in na neupoštevanje nujne neodvisnosti tožilcev pri njihovem delu. Da gre za »nadgradnjo« dosedanjega truda te vlade glede popolnega obvladovanja policije najbrž ni treba posebej ugibati. Ravnanja policije zlasti ob protestih so vse bližje meji, onkraj katere lahko govorimo o sistematičnem policijskem nasilju.

Prav v tednu, ko so zaznave omejevanja medijske svobode na ravni EU pripeljale do obravnave Slovenije kot vse bolj problematične države, so se stopnjevali pritiski na STA, ki jih je predsednik vlade dopolnil z zahtevo po odstopu direktorja agencije. Skupaj s poseganjem v avtonomijo ustanov na drugih področjih, ki lahko delujejo samo z visoko stopnjo neodvisnosti, to kaže na namero po sistemskem obvladovanju pomembnih gradnikov demokracije. Poleg tega nesprejemljivo ukazovanje strokam (od medicine preko pedagogike in statistike do zgodovine) že povzroča zelo škodljive posledice, kar je najbolj očitno iz bornih rezultatov boja proti epidemiji.

V Alternativni akademiji smo vedno gojili kritičen odnos do medijev. Med drugim poglavitnim »mainstream« medijem očitamo precej površnosti in neanalitičnosti, pa tudi nekaj prostovoljne avtocenzure. Tako so vseskozi pristajali na poimenovanju SDSa za »desno sredinsko« stranko. Že lepo število let, z vso očitnostjo pa vsaj od leta 2015 naprej,  se je zadevna stranka razvila v politično formacijo, ki ustreza vsem štirinajstim točkam Umberta Eca za določitev fašistoidnosti političnih skupin. Pozivi, kakršni so vsebinsko prazni apeli tudi predsednika republike po sodelovanju s tako politično formacijo, pomenijo zaslepljevanje javnosti. Ali bi si kdo lahko predstavljal, da bi zmerne francoske stranke sodelovale z Nacionalno fronto Marine Le Pen ali nemške vodilne stranke z dokaj vplivno Alternativo za Nemčijo? Kljub temu, da so slovenski mediji precej »slabovidni«, ko gre za prepoznavanje zaskrbljujočih političnih pojavov,  da prakticirajo neznosno »uravnoteževanje« in da pretežno zožujejo prostor izražanja neodvisne in kritične javnosti, jih je nedvomno potrebno braniti, ko so napadeni s strani skrajne desnice. Z ubranitvijo svobode medijev morda nekoč lahko celo pričakujemo obnovo odprtega in kakovostnega medijskega okolja.

Teden, v katerem slovenska demokracija doživlja težke udarce, je zaključila melodrama strankarskega surogata, ki se imenuje SMC. Zlasti poslanci te vse bolj neobstoječe stranke se očitno ne zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti za usodo Slovenije, za katero se je nekoč zdelo, da se razvija v inovativno družbo z odprto demokracijo. Še ena seja Sveta te stranke, ki so jo sprožili nekateri posamezni poslanci, ker jih je morda ob zapletih z STA in imenovanjem tožilcev vendarle malce zapekla vest, je končno spet ustoličila gospoda Počivalška kot ikono politično-gospodarskega klientelizma. SMC ostaja ključna podpornica vlade skrajne desnice.

Opozarjamo torej na logiko dogajanj, o katerih se ne kaže več slepiti. Čas je, da se akterji civilne družbe, družbenih ustanov in še delujočih segmentov politične opozicije postavijo po robu eskalaciji samovolje, avtoritarnosti in političnega avanturizma najslabše vrste.

Poseg vlade je brutalna in nevarna demontaža univerze

V Alternativni akademiji pozivamo dr. Simono Kustec, ministrico za izobraževanje, znanost in šport, da nemudoma pojasni, zakaj vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijsko leto 2021/2022, s čimer je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo.

Ker ocenjujemo, da je pri tem prišlo do grobega političnega posega v avtonomijo univerze, pričakujemo njeno današnjo izjavo, da takšno dejanje obsoja in se do njega distancira, hkrati pa, da stori vse, da se vpis nemoteno izvede, saj bo v nasprotnem prišlo do njegove blokade že letošnje leto, situacijo pa poslabšuje še izvedba informativnih dnevov, ki je tik pred vrati.

Če ministrica ne bo zavzela odločne drže in obsodila grobe avtoritarne intervencije na področje univerze in če tega ne bo storila njena stranka SMC, bo domači in mednarodni javnosti dala jasno vedeti, da aktivno sodeluje pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja.

Zadnji poseg slovenske vlade na področje univerze nedvoumno kaže, da se uresničujejo vsi najbolj mračni scenariji glede prihodnjega razvoja slovenske demokracije in da je država postala talka nekaj poslancev iz vrst Desusa in SMC, tudi predsednika parlamenta Igorja Zorčiča, ki iz lastnih osebnih koristi še naprej paktirajo z avtokratskim režimom, ki se iz dneva v dan vse bolj totalitarizira s sistematičnim uničevanjem najbolj vitalnih delov družbe.

Od zaposlenih na univerzah, rektorske konference Republike Slovenije, vseh posamičnih vodstev univerze (z izjemo Jambrekove Nove univerze) in študentskih organizacij pričakujemo, da nedvoumno obsodijo samovoljen in skrajno nevaren poseg v avtonomijo njihovega dela. Od opozicijskih strank in Karla Erjavca pa, da končno storijo vse za nemudno vložitev konstruktivne nezaupnice in s tem uporabijo edini politični vzvod, ki je trenutno na voljo, da se krvoločni ples oblastnikov morda ustavi.

Kje so meje zlorabe oblasti? Represija nad STA in kulturniki kliče k uporu

V Sloveniji imamo vlado, na katero nima nobenega smisla več apelirati. To vlado je mogoče samo najostreje obsoditi in zahtevati, da odide, se ji upreti na vse legitimne možne načine!

Očitno se verbalni politični podpori Poljski in Madžarski in njunemu kršenju vladavine prava pred očmi evropske javnosti zdaj pridružujejo tudi dovolj zgovorna, zelo očitna in nadvse brutalna dejanja na najobčutljivejših področjih družbenega življenja. Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) je akt nesramne oblastne cenzure par excellence, akt represije nad najpomembnejšim medijskim servisom v državi. Skupaj z vsemi pritiski na medije in posebej izrazito na javni servis RTV gre za očiten namen Janševe koalicije omejiti prosti pretok informacij in uničiti STA, ki je sicer bistvenega pomena za sam obstoj odprte javnosti. Brutalnost posega predstavlja enega najhujših posegov v svobodo medijev, kar smo jih videli od osamosvojitve dalje.

To vsega obsojanja vredno dejanje pa že nadgrajuje in dopolnjuje vrsto drugih novih zlorab oblasti s strani Janševe vlade z vsemi kolaborantskimi vladajočimi strankami vred na področjih državljanskih svoboščin, umetniške svobode in tudi kršenja elementarnih človekovih pravic. Ob domiselnem petkovem protestu z avtomobili na ulicah okoli parlamenta je izpričano bilo zaukazano policiji, naj ob tem, milo rečeno, »pretirava« z uveljavljanjem prometnih predpisov in podobno. Ker je šlo za obliko mirnega protesta, s katero niso bile kršene odredbe v zvezi z omejevanjem epidemije, je jasno, da vlada stopnjuje zatiranje pravice do javnega zbiranja in svobodnega izražanja političnih stališč.

Odvzem statusa pred iztekom roka v odločbi samozaposlenemu v kulturi Zlatanu Čordiću, znanemu kot »raper Zlatko«, je na podlagi bizarne utemeljitve samo še eno od perfidnih dejanj ministrstva za kulturo, s katerimi uvaja cenzuro še na področju kulture in disciplinira premalo krotke kulturnike.

Domnevamo, da si je vlada domišljala, da bo dosegla nekakšno legitimnost za svoje dejanje, ker je prizadeti umetnik dejansko v zadnjem času kršil določena pravila v zvezi z javnim redom in zaščito integritete državljanov, kar tudi v Alternativni akademiji obsojamo. Toda za svoja dejanja bo kršitelj odgovarjal na podlagi veljavnih predpisov, ne morejo pa biti ta dejanja podlaga za zanikanje lastnega pravnega akta s strani države v obliki predčasnega arbitrarnega odvzema njegovega statusa.

Slovenija se je znašla v situaciji, ko bo morala, če želi preživeti neznosno stiskanje zanke avtoritarnosti,  v kateri se je znašla in znova zadihati, nemudoma združiti vse sile in storiti vse, da se represivna oblast poslovi s položaja. Veliko časa več ne bo mogla zdržati.

Cerkveno pozivanje k nestrpnosti do demokratičnega gibanja

Najnovejši proglas Komisije za pravičnost in mir pri Škofovski konferenci v Alternativni akademiji štejemo za jasno izraženo voljo Katoliške cerkve, da bi premaknila mejo ustavno zagotovljene ločitve cerkve (oziroma verskih skupnosti) od države.

Pri tem že tako vse bolj odkrito radikalno odpravljanje demokratičnega reda v Sloveniji, ki ga izvaja koalicija pod upravo stranke SDS, vodilni skupini v slovenski Katoliški cerkvi ne zadošča. V proglasu omenjena komisija namreč odprto poziva k nestrpnemu ravnanju s »petkovimi protesti«. Njene ocene, da gre za »popustljiv ali celo podpihovalski odnos« do »tako imenovanih petkovih protestov«, ni mogoče brati drugače kot poziv k represivnemu obračunu s protestniki.

Če pustimo ob strani dejstvo, da so številni protestniki bili deležni represivnih ukrepov, da si je vlada dovolila nezakonito zapirati Trg Republike itd., nas ne preseneča tudi demagoško mnenje komisije o tem, da protestniki »pozivajo k smrti in ubojem«. S tem povsem brez distance ponavlja fraze iz besednjaka vladajoče SDS, ki je parole z zgodovinskim pomenom, ki označujejo vzpostavljenost slovenskega naroda z bojem proti fašizmu, spremenila v »grožnjo s smrtjo« sedanji vladi. Nadalje je tak očitek naravnost grotesken, če upoštevamo še cel spekter propagande na Novi24TV, v strankarskem trobilu Demokracija in še zlasti na družbenih omrežjih, na katerih se dnevno vrstijo pozivi k obračunu z »levaki«, vulgarne osebne diskreditacije tudi najbolj neoporečnih javnih osebnosti, seksistični napadi vseh vrst, rasistični izpadi in podobno. S cerkvene strani doslej nismo slišali niti najmilejšega konkretnega poziva »svoji strani« k spodobnosti v ravnanju in izražanju v skladu s krščansko moralo!

Iz proglasa je tudi razvidno, da se RKC uvršča v fronto pobudnikov odprave neodvisnosti javnih medijev. Njen očitek o »nepristranskosti javne RTV« je v kontekstu celotnega besedila povsem nedvoumno berljiv kot poziv h končni podreditvi javnega servisa državni kontroli v rokah stranke SDS. Pri tem komisija mimogrede še promovira protiustavno stališče glede na pravico staršev do svobodnega odločanje o rojstvu svojih otrok (55. člen Ustave RS) in lažno trdi, da RTV ni poročala o »Pohodu za življenje«, na katerem so zagovorniki omenjenega protiustavnega stališča nemoteno izražali svoja stališča.

Ne da bi se spuščali v vprašanja o tem, ali je država storila dovolj za dostojen pokop žrtev formalno povojnega nasilja nad poraženo stranjo, v vztrajno cerkveno zlorabljanje te tragedije za rehabilitacijo kolaborantstva in celo izrecno fašistično opredeljenih osebnosti druge svetovne vojne, ob obravnavani izjavi komisije zbuja pozornost tudi njena zamolčana mednarodna razsežnost.

Iz dikcije tega proglasa je namreč mogoče sklepati, da se Slovenska katoliška cerkev odkrito uvršča med nasprotnike sedanjega papeža Frančiška znotraj same Cerkve. O tem lahko sklepamo tudi glede na popolno ignoriranje njegovih pozivov k humanemu odnosu do trpečih beguncev iz človeka nevrednih razmer in glede na nenehno podporo seksističnim stališčem proti istospolno usmerjenim državljankam in državljanom. Prepričani smo, da veliko slovenskih kristjanov ni na strani vodilne garniture slovenske RKC, saj so verjetno bolj od njih sposobni razumeti sporočila o nujni posodobitvi in demokratizaciji Cerkve, ki jih izraža sedanji papež.

Barbarski napad vlade RS na infrastrukturo kritične javnosti in dela prodorne kulture

V Alternativni akademiji bi se premilo izrazili, če bi rekli, da smo zgroženi nad potezo vlade Republike Slovenije in njenega Ministrstva za kulturo, ki ga najbrž kaže preimenovati v Ministrstvo za destrukcijo vse kulture, ki presega njene tradicionalne forme. Podpiramo vse doslej izražene glasove protesta proti ravnanjem sedanje vlade tudi v novem primeru izvajanja zavržnih aktov: namreč nenadna in ultimativna odpoved najemne pogodbe vrsti nevladnih kulturnih, raziskovalnih in civilnodružbenih organizacij na Metelkovi 6, v hiši nasproti hostla Celica, nekdanjega vojaškega zapora, kjer je za kratek čas domoval sedanji predsednik vlade, je ne samo škandalozen akt, ampak tudi vsega obžalovanja vredni simptom degeneracije slovenske demokracije.

Povsem razvidno je, da gre v primeru takšne odpovedi najema za brutalen poskus obračuna z dediči nekdanjih zaveznikov ožjega jedra sedanje vladajoče politične garniture. Če ne govorimo še o vrsti drugih »napoleonskih« gest Janeza Janše, ni dvoma, da je prav on najverjetneje glavni akter pobude barbarskega dejanja Ministrstva z zahtevo po deložaciji kulturnih društev in nevladnikov s prozornim argumentom o prenovi stavbe, za katero bi sredstva za obnovo bila zagotovljena šele leta 2023!

Kampanja blatenja, širjenja laži in povodenj sovraštva iz vrst vladajoče stranke SDS, njenih madžarskih medijev ter zavezniških organizacij »trolov«, čemur smo priča že dolgo časa, jasno priča o avtorstvu obračuna s samo infrastrukturo kritične javnosti in enim najprodornejših segmentov sodobne kulture v Sloveniji. V omenjenih medijih in na družabnih omrežjih razvejani propagandni aparat stranke SDS izvaja grobe diskreditacije omenjenih organizacij, širi vnebovpijoče dezinformacije in laži, recimo o ustanoviteljih Mirovnega inštituta ter o samem delu inštituta, tako rekoč dnevno omalovažuje in podlo psuje kulturnoumetniška društva, grozi z ukinitvami financiranja projektov po sklenjenih pogodbah itd.

Zahtevamo od predsednika republike Boruta Pahorja, da se vsaj enkrat konkretno izreče o podivjanem delovanju vlade Janeza Janše. Ob takem delovanju te vlade in njenem apriornem zavračanju dialoga z vsemi, ki se ne morejo strinjati z njenimi ekstremnimi stališči in surovimi ravnanji, so abstraktni pozivi k strpnosti in sodelovanju tragično groteskni.  Seveda najodločneje zahtevamo od vlade republike Slovenije, da preneha s to nezaslišano eskalacijo z nosilci in ohranjevalci najboljših idej o demokraciji in kulturi, ki so se kdaj porodile v zgodovini Slovenije, in da takoj umakne svoj predlog o prekinitvi pogodbe.

Dediči kolaboracije: predsednik republike in slovenska vlada kupčujeta z usodo slovenske manjšine v Italiji

pahor bazovica

Nacionalizem, kot sestavina trenutne slovenske »nove politične normalnosti«, se glede na očitno usklajena ravnanja, geste in izjave predsednikov republike in vlade v odnosu do slovenske manjšine v Italiji kaže predvsem kot sredstvo zavajanja volivcev in ne kot izraz domnevnega patriotizma in poudarjanja nacionalnih interesov. Kar je navznoter oglaševanje »ljubezni do domovine«, je navzven paktiranje s »partnerji« na skrajni desnici v Italiji in na Madžarskem. Konkretna dogajanja predvsem v Trstu v zadnjih tednih in ravnanja slovenskega režima v zvezi s simbolno stoto obletnico požiga Narodnega doma te ugotovitve povsem potrjujejo.

Razumemo, da Slovenija ne bi mogla preprečiti uvedbe novega praznika »dneva osvoboditve izpod jugoslovanske okupacije« na Tržaškem, ne moremo pa razumeti popolnega molka najvišjih slovenskih političnih predstavnikov ob tej italijanski gesti, ki je, med drugim, izrecno neprijazna do slovenske narodne manjšine.

Posebej zgroženi pa smo, ker je predsednik Pahor svoj prazni koncept sprave zdaj še »izvozil« v Italijo in pristal na zgodovinsko neutemeljeno izenačevanje boja proti fašizmu s posledicami druge svetovne vojne s tem, ko se bo poklonil spomeniku na faktografsko preverjeno izmišljenem kraju »slovenskega zločina« pri Bazovici. To sramotno in za slovensko manjšino žaljivo gesto, napovedano za 13. julij 2020, je dodatno podkrepil predsednik vlade Janša v svoji tviterski reakciji na dokumentarec o požigu Narodnega doma v Trstu. Povzel je stališča italijanskega političnega zgodovinskega revizionizma. Ta je namreč pomembno vpisan v ideologijo sedanje italijanske skrajne desnice. So torej tržaški Slovenci potemtakem drobiž v paktiranju sedanjega slovenskega režima s Salvinijevo ligo, s katero predvsem stranko SDS povezuje ista ideologija zaslepljenega antikomunizma, združenega z demagogijo na podlagi rasizma, seksizma in sovraštva do nemočnih beguncev?

Tako naši slovenski sonarodnjaki onkraj čedalje zaznavnejše meje, kot mi, podaniki slovenskega režima »nove normalnosti«, se ob teh dejstvih in gestah lahko zavemo, da je en obraz novega slovenskega Janusa smejoči se »spravni« obraz predsednika Pahorja in drugi obraz z mrkim pogledom predsednika vlade Janše. Ni prvič, da je zadevna prvina zunanje politike izraz regresivnosti notranje politike.

Zahtevamo, da predsednik Pahor, če mu je sploh mar vsaj za videz verodostojnosti najvišjega izvoljenega predstavnika naroda, prekliče svojo namero poklona izmišljotinam italijanskega postfašizma in ta preklic pospremi z iskrenim opravičilom slovenski manjšini na Tržaškem.

Skrajno desničarska vlada je odredila okupacijo simbolno ključnega javnega prostora

ograja nasilje

Včerajšnji deveti petkov protest (19. junija 2020) bo prišel v sramotno zgodovino »janšizma« zaradi načrtne ograditve celotnega Trga republike v strahu pred protestniki, ki ga je očitno odredilo jedro sedanje skrajno desničarske vlade. Ni šlo zgolj za domislico policije, omenjeni represivni akt predvsem povsem jasno demonstrira namene sedanje vlade SDS-a, ki ji asistirajo pomilovanja vredni politični plačanci.

Namesto, da bi vladajoči varovali odprtost javnega prostora za državljanke in državljane, so s svojimi v črne oklepe odetimi silami uzurpirali v simboličnem smislu ključni javni prostor v državi, prostor zbiranja pred hramom demokracije! Ne le to, nasilno so odstranjevali protestnike, ki so mirno prebirali slovensko ustavo. Lahko se sprašujemo, ali je s tem ravnanjem skrajno desničarska vlada nemara hotela izzvati nepremišljeno jezno dejanje kakega protestnika?

Ugotoviti smemo, da sedanji protesti, ki se intenzivirajo iz tedna v teden, ne merijo samo na arogantna dejanja oblastnikov, ampak predvsem opozarjajo na prihodnost, kakršna se nam obeta, če bomo kot državljani dovolili nadaljevanje izgradnje represivne države kot infrastrukture nedemokratičnega političnega režima. To se dogaja tudi z nezakonitim, protiustavnim in preprosto avtokratskim uzurpiranjem javnih institucij ali z njihovim demoliranjem. Zlasti slednja težnja je očitna pri objavljenih namenih »sesutja« javne RTV. Domnevno »uspešna bitka proti Covidu-19«, kakršno bi z manj nepotrebne represije izbojevala tudi bolj demokratična vlada ob sodelovanju zavednih državljank in državljanov, vsekakor ne odtehta vseh zaskrbljujočih in izrecno avtoritarnih ravnanj Janševega režima.

Ugotavljamo, da ta postavlja Slovenijo na napačno stran zgodovine. Protesti proti janšizmu se namreč uvrščajo v vse bolj artikulirano svetovno protestno gibanje proti rasizmu, seksizmu, izključevanju manjšin in uničevanju okolja. Pri tem pa je pomemben še širši okvir vsestranskega poglabljanja ekonomske in družbene neenakosti, ki botruje zgodovinsko novim oblikam fašistoidnih politik, kakršne v vrsti dežel vodijo klike pravih političnih gangsterjev. Ko zagovarjamo sedanje proteste, ne zagovarjamo samo pravice do javnega izražanja mnenja, ki ga potem žal nihče ne jemlje resno, ampak zagovarjamo tudi artikulirane zahteve. Te se zgoščeno izražajo predvsem v eni, zahtevi po odstopu za slovensko demokracijo smrtno nevarne vlade.

Ob teh ugotovitvah se odrekamo apelu na predsednika republike, naj po včerajšnjem ravnanju policije poskusi zaščiti odprtost javnega prostora republike, ki jo predstavlja, saj pri njegovi vse pogosteje izpričevani popolni politični slepoti vidimo le obžalovanja vredno kolaboracijo s skrajno desnico v imenu sprave, če jo sploh vzamemo resno, ki se ji je »janšizem« že v izhodišču dejansko odrekel.