Priznajte Palestino ali odstopite!

Dovolj je bilo sprenevedanja ob neznosnem čakanju – Slovenija mora takoj priznati Palestino. Priznati jo mora v roku nekaj tednov, najkasneje do konca letošnjega maja, kolikor lahko najdlje trajajo procedure.

Da jo mora, ni politična kaprica nikogar, temveč nuja. Priznanje je neposredna zahteva državljank in državljanov, naj Vlada republike Slovenije izpolni, kar je obljubila, saj njenega perverznega odloga po priznanju države, ki krvavi, v času vsakodnevnih grozodejstev in masakra ni več mogoče ne sprejemati ne gledati. Nemoralno hlinjenje je šlo predaleč, odlaganje na »primeren trenutek« in »ugodne okoliščine«, kot se je izrazil predsednik vlade Robert Golob, je nedopustna hipokrizija!

Zunanja ministrica Tanja Fajon je pred dobrim mesecem izjavila: »Prvi cilj je trajno premirje v Gazi, sicer se gre v priznanje Palestine«. Vemo, da je Izrael po zavrnitvi predloga za premirje napadel tarče v Rafi. Naj bo zato slovenska vlada končno dosledna; vsakršno njeno dodatno čakanje ni le nesmiselna in hkrati perverzna drža, ampak predstavlja nevzdržno prelamljanje začetnih zavez, ki jih je dala ljudem.

Fajon je v oddaji Marcel na TV Slovenija ponovila, kakšni so elementarni pogoji za priznanje: »Slovenija potrebuje soglasje vlade, potrebuje soglasje državnega zbora in odbora za zunanjo politiko. Po tej poti bomo tudi šli.« Sama torej dobro ve, kako zelo preprosto je! Ob tem je celo, ne prvič, dodala: »Mislim, da če kdaj, smo v resnici zdaj na točki, ko ni vrnitve in si Palestina to zasluži.«

Prišel je ta zdaj! Izrael je začel kopensko ofenzivo na Rafo. Že osem mesecev preštevamo civilne žrtve, v Gazi je umrlo že skoraj 15.000 otrok, vsak dan spremljamo krvavo morijo, lakoto in kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija imam politično moč, je članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov. Tudi Fajon govori o zločinih, ki jih počne Izrael. Kaj se še mora zgoditi, da bi bila odločitev lažja?

Če republika Slovenija v roku nekaj tednov, najkasneje do konca maja, ne bo priznala Palestine kot države in se v tem pridružila dosedanjim 142 državam, naj že zaradi nespoštovanja obljub odstopi. Zelo preprosto: zakaj bi do nje sploh gojili zaupanje, celo ob vseh številnih nemajhnih kiksih, ki jih počne, če ne zmore niti tega minimalnega simboličnega dejanja? Obstaja meja, ko moramo državljanke in državljani jasno povedati: dovolj je nesuverenega obnašanja naših politikov, klanjanja tujim centrom moči in obenem poniževanja našega razuma, če o nepotrebni potrpežljivosti niti ne govorimo.

Ne dovolimo vam, da nas vlečete za nos. Priznajte Palestino takoj!

8. maj 2024

Podpisane in podpisani pod peticijo:

Boris Vezjak

Renata Salecl

Branko Soban

Rudi Rizman

Spomenka Hribar

Dragan Petrovec

Milena Mileva Blažić

Boris A. Novak

Matjaž Hanžek

Aleš Črnič

Mojca Kovač Šebart

Rastko Močnik

Vlado Miheljak

Vesna Leskošek

Darja Zaviršek

Danijel Rebolj

Božo Repe

Darja Kerec

Janez Markeš

Oto Luthar

Uroš Lipušček

Draga Potočnjak

Franci Perčič

Jasna Mažgon

Igor Ž. Žagar

Anja Zalta

Aurelio Juri

Dušan Plut

Ljubica Marjanovič Umek

Vesna Vuk Godina

Dušan Keber

Darko Štrajn

Igor Koršič

Andrej Lukšič

Tanja Rener

Božidar Flajšman

Sonja Bezenšek

Andreja Hočevar

Janez Bregant

Franco Juri

Tomaž Vec

Boštjan Nedoh

Srečo Dragoš

Matjaž Vesel

Metka Mencin

Stojan Spetič

Marcela Batistič Zorec

Miklavž Komelj

Andrej Pleterski

Rajko Muršič

Simona Tancig

Peter Tancig

Peter Umek

Maca Jogan

Zdenka Badovinac

Anja Mikič Crovella

Sonja Žorga

Franček Drenovec

Dunja Piškur Kosmač

Borja Močnik

Andrej Šorgo

Vesna Mikolič

Barbara Turk

Tatjana Greif

Damijan Štefanc

Lidija Tavčar

Zdenko Kodelja

Andrej Ule

Rado Riha

Rudi Klanjšek

Mile Šetinc

Mojca Pašek Šetinc

Tomaž Wraber

Dana Mesner Andolšek

Marko Apih

Mitja Klavora

Franjo Žagar

Zdravko Kobe

Drago Pirc

Matjaž Jager

Dragan Potočnik

Igor Pribac

Jaka Repič

Vena Šmajdek

Ana Barbič

Mateja Bučar

Evgenija Carl

Aleš Završnik

Polona Jamnik

Marjan Šimenc

Remzo Skenderović

Ivan Gale

Matej Šurc

Miloš Šonc

Tatjana Šonc

Marija Javornik

Tjaša Prošek

Marko Bidovec

Denis Radulovič

Stane Lunder

Mira Hace

Maša Gril

Jerca Gril

Tonko Sekulo

Mira Kofler

Bojan Kofler

Patricia Calamita Krajnc

Jadranka Juras

Jernej Kaluža

Nataša Videnović

Irena Šmajgert

Maja Megla

Tea Hvala

Rok Košir

Peter Simonič

Marta Majer

Janez Šmajdek 

Alenka Bartulovič

Breda Biščak

Dušan Kaplan

Angelca Palčič

Mojca Antonič

Primož Premzl

Danijela Stegel

Sanja Fidler

Danijela Šraj

Nina Vodopivec

Tjaša Zavrh

Katja Zakrajšek

Marija Beba Murko

Ratko Stojiljković

Lea Pleteršek

Marko Jalen

Dragica Lunder

France Primožič

Robert Prezelj

Breda Božič

Mitja Senekovič

Katarina Vošinek Ulčnik

Janez Zalaznik

Aleksander Mljač

Urška Jež

Ludvik Kotar

Veronika Kotar

Vanja Kotar

Barbara Vrečko

Mojca Lederer

Danijel Vegel

Laura Giacomelli

Marko Giacomelli

Vanda Straka Vrhovnik

Mojca Tušek

Aleš Novak

Uroš Metljak

Andreja Lapuh

Dean Korpič

Gordana Kocjančič

Dejan Gumpot

Ana Kučan

Marjeta Marinčič

Neja Pečnik

Nina Cvar

Vera Fornazarič

Boris Lešnik

Barbara Lešnik

Brane Solce

Janez Bostič

Jure Čeh

Mira Hladnik

Bojana Kozak

Billy Kvasič

Valerija Perger

Julijana Zimic

Ana Jakopič

Amanda Mlakar

Tamara Mlakar

Andrej Razdrih

Polona Petek

Mateja Štrukelj

Maja Zorovič

Peter Golob

Nataša Hrovat

Bojana Žohar

Zdenka Pertovt

Mitja Gradišnik

Rada Lečič

Vojko Ličen

Špela Šuškovič

Neja Rems Arzenšek

Neja Kaiser

Tina Gorenc

Aljaž Tulimirović

Franc Golob

Erina Borovič

Boris Pospihalj

Ana Jug

Mira Muršič

Branka Lemajić

Katarina Valentić

Bojana Švec

Robert Virant

Darko Koren

Katja Košir

Lev Centrih

Janko Muršak

Tine Bucik

Tina Šnajder

Snježana Vračar Mihelač

Aida Belaj

Aleš Darovec

Branko Pertovt

Miran Hladnik

Janez Martinčič

Barbara Sterle

Miran Repič

Branko Sikošek

Tjaša Stanić

Frenk Toporiš

Zlatan Čordić

Nela Bejat Krajnc

Janez Verbič

Maja Justin Jerman

Martina Šuhel

Lilijana Lili Remec

Viktorija Lešnik

Bojan Mihelač

Milivoj Sonički

Danica Jordan

Uroš Dokl

Srečko Frelih

Uroš Črnko

Andraž Rožman

Katarina Bervar Sternad

Vera Vidmar

Urška Kozak

Petra Piber

Mirko Rožman

Maja Lamberger Khatib

Samira Kentrić

Manca Gašperšič

Barbara Lenič

Dorotea Pospihalj

Violetta Bittazzo

Polona Maher

Tjaša Štempihar

Mojca Turk Avsec

Tanja Luketina

Katarina Nadrag

Amadeja Kugl

Ljuba Mrzlikar

Maja Pirš

Anela H. Paljanin

Jadranka Šturm

Maca Pibernik Potočnik

Ana Meterc

Nadia Elhefian Galun

Lili Kovač

Nafka Ženko

Tatjana Martun

Igor Turk

Eva Marn

Anka Štular

Petra Govc

Milenko Strašek

Boris Šuštar

Anton Agrež

Maja Obreza

Ana Jud

Ivo Frbežar

Senka Andrić

Maja Prošek

Semir Hadič

Mojca Dimec

Natalija Karo Korošak

Katarina Klančnik Kocutar

Teja Pahor Moder

Marjana Čop

Darina Mikolavčič Lukman

Drago Kučinič

Peter Alič

Sonja Kobentar

Branislava Vičar

Vlasta Bezjak

Luka Šparl

Alenka Špan

Nada Kirn Špolar

Tina Sekulič

Marija P. Raunig

Tina Mahkota

Jana Kolarič

Klemen Plausteiner

Bojan Pirih

Friderika Končan

Erno Mikolavčič

Srđan Trifunović

Boris Čičmirko

Matjaž Markič

Božena Ambrozius

Laura Orel

Alenka Cilenšek

Jera Ivanc

Milena Pirnovar

Andrej Mašera

Jože Piano

Jelka Zabavnik Piano

Vesna Pogačnik

Marijanca Ajša Vižintin

Klavdija Mele

Vlado Šega

Nada Strnad

Tea Jarc

Maja Hawlina

Nenad Moravac

Darko Lorenčič

Aleksander Grobelšek

Marjeta M. Šoštarič

Metka Medvešek

Vera Drašak

Simona Lešnjak

Stanka Rojšek

Zlatko Gorjan

Alexander Cavallieri

Janja Strniša

Igor Turk

Irena Sah

Nada Pogačnik

Brane Kovič

Tatjana Frangež

Andreja Bahar Muršič

Jožef Bačun

Jože Šerbec

Staša Glavič

Danaja Grešak

Mile Crnović

Borut Brumec

Katja Zagorc

Mira Novinec

Ida Krabonja

Sabina Rožen

Mia Pavešić Škerlep

Nina Kozinc

Daria Hughes

Tanja Lovše

Jože Kos Grabar

Brane Primar

Amila Adrović

Roman Zupanec

Ana Podvršič

Desa Rozman

Varja Močnik

Ernest Vodopivec

Niko Šutič

Sanja Kranjc

Sanja Cukut Krilić 

Tanja Lesničar Pučko

Lidija Herek

Janja Batič

Peter Kuhar

Boris Ostan

Andrej Vidic

Pavel Jamnik

Duba Sambolec

Meta Štoka Debevec 

Tomaž Krpič

Nenad Čuš Babič

Ana Kralj

Marijan Kotar

Jan Gamberger

Andraž Jež

Venčeslav Ogrinc

Milko Poštrak

Mitja Velikonja

Jože Pirjevec

Teja Or

Jaša Jenull

Tomaž Boltin

Tadeja Šimenko

Bojan Brajkovič

Karin Jurše

Andrej Pelicon

Milojka Žalik Huzjan

Tadej Grampovčan

Dejan Koban

Svetlana Slapšak

Božidar Slapšak

Olga Poljšak Škraban

Matjaž Kmecl

Božidar Debenjak

Nada Ravter

Jernej Polovšek

Mateja Hočevar Helbl 

Milena Šmit

Tomaž Grušovnik

Lilijana Petek

Matjaž Mulej

Mateja Turk

Viljem J. Merhar

*** Naslovna fotografija: Borut Krajnc, Mladina.

Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo/Forum za demokracijo/Alternativna akademija/Gibanje za družbeno odgovornost

O IZGUBI ČASTI IN ODGOVORNOSTI VODSTVA JAVNE RTV

(Na rob odstopa direktorja narodnega muzeja)

Direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car je s svojim odstopom pokazal, da ni povsem brez časti. Pustimo ob strani, kako je sploh prišel na ta položaj. Ko je spoznal, da je kot direktor muzeja odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, je podal svoj odstop. Kot je dejal, je bil pri pripravi razstave »Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac«, ki so jo strokovnjaki brez izjeme ocenili za skupek sicer morda atraktivnih ponaredkov, naiven in je zaupal napačni osebi, a da bi ohranil ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, je s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija nepreklicno odstopil.

Primerjava s proslulim mega projektom Panorama RTV Slovenija se ponuja sama po sebi, le da je pri Panorami v igri bistveno več denarja, politično motiviranih zaposlitev in razprodaje ugleda. Po slabo, pristransko in neprofesionalno izpeljanem volilnem projektu in ukinitvi paradnih oddaj, kot so (bili) Studio City, Globus, Točka preloma, Politično in Odkrito, je vodstvo (R)TV Slovenija Panoramo mesece napovedovalo kot vrhunec objektivnega, poglobljenega in kritičnega novinarstva in z njim utemeljevalo kadrovsko izčrpavanje Dnevnika in Odmevov. Po pričakovanjih se je drag in dolgo pripravljan projekt Panorama izkazal za beden ponaredek programov komercialnih televizij, ki ne dosega programskih standardov javne radiotelevizije in ima po podatkih Večera komaj enoodstotno gledanost. Za to šlamastiko je ne le objektivno, ampak tudi neposredno kot vršilec dolžnosti direktorja televizije odgovoren generalni direktor RTV Slovenija, skupaj z njim pa tudi urednica informativnega programa in predsednik programskega sveta RTV Slovenija.

Če bi imeli ti ljudje vsaj trohico časti in odgovornosti in bi jim bilo mar za ugled RTV Slovenija, bi sledili zgledu Pavla Carja in nepreklicno odstopili.

Ljubljana, 13. 6. 2022

Za koordinacijo zavezništva:

Rado Bohinc

Lucija Čok

Božidar Flajšman

Spomenka Hribar

Polona Jamnik

Dušan Keber

Bogomir Kovač

Jože Mencinger

Vlado Miheljak

Vesna Mikolič

Vinko Möderndorfer

Boris A. Novak

Stanislav Pejovnik

Emil Milan Pintar

Jože Pirjevec

Danijel Rebolj

Božo Repe

Rado Riha

Rudi Rizman

Blaž Rozman

Božidar Slapšak

Svetlana Slapšak

Boris Sket

Slavko Splichal

Ivan Svetlik

Darko Štrajn

Niko Toš

Vito Turk

Boris Vezjak

Tomaž Wraber

ZAVEZNIŠTVO ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO

Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost

POZIV NA VOLITVE

Spoštovane državljanke in državljani, čas je za državljansko odločitev, ki bo vrnila demokracijo v državo: pojdimo na volitve!

Pred nami je zgodovinska odločitev: bolj kot kadarkoli prej je nujno, da se podamo na volišča. To je priložnost za vse, ki želimo dobro svoji državi, nam samim in prihodnjim rodovom.

Vsak od nas lahko prispeva, da zaustavimo razkroj demokratične ureditve Slovenije ter njeno vračanje v zgodovinsko preživelo partijsko avtokracijo, ki nadzira vse: policijo, sodstvo, neodvisne institucije in medije, ki je vse bolj podobna oblasti, kakršna danes vlada v Orbanovi Madžarski in kakršni smo se pred 30 leti zoperstavili na plebiscitu.  

Želimo biti del jedra Evrope in ne njene nedemokratične periferije, ki pod pajdaškimi avtokrati skupaj z Janezom Janšo vzpostavlja avtoritarne režime.

Prav vsak glas šteje, da zaustavimo nestrpno in zaničevalno javno govorico, prezir, sovraštvo, laži, diskvalifikacije in politikantsko prikrojevanje zgodovine vse bolj razklanega naroda; da razkrijemo prozorno in ceneno politično navijaštvo, da ustavimo iz tujine kupljena strankarska javna trobila in da razklenemo okove, v katere je Janševa partija vklenila tudi javno RTV.

Dovolj je prikrivanja socialnih stisk ljudi in revščine, laganja, korupcije, draginje in prozornega predvolilnega podkupovanja za ceno neobvladljivega zadolževanja države!

Zaustavimo nerazumna in nedopustna izzivanja sedanje vlade v svetovni politiki, ker resno ogrožajo Slovenijo in ji jemljejo vpliv in ugled.

Vsak glas proti sesuvanju države šteje. Nikogar od manjših strank ne podcenjujemo, toda sami vidimo največjo moč za rešitev demokracije v tem, da prispevamo naše glasove zavezništvu strank demokratične opozicije: SD, LMŠ, SAB, Levici in Gibanju Svoboda, ki bodo skupaj oblikovale čvrsto vladno koalicijo. Želimo in zahtevamo, da Slovenijo povedejo na pravo pot v dobro vseh njenih državljank in državljanov, vseh prebivalcev Slovenije.

Poskrbimo, da bo vsaka od teh petih strank zastopana v parlamentu in da bodo skupaj sooblikovale močno vlado za blagor vseh ljudi.

Izbira je naša! Priložnost, da pomagamo Sloveniji do boljše prihodnosti, je tu: na volitvah! Naša moč je v naših glasovih. Nobenega ne smemo izgubiti; premišljeno jih uporabimo za demokracijo, svobodo in solidarnost.

Podpisnice in podpisniki (po abecednem vrstnem redu):

Antić Milica, Bakovnik Rajko, Barbič Ana, Bebler Anton, Blažić Milena Mileva, Bohinc Rado, Bucik Valentin, Černič Aleš, Čok Lucija, Čuš Babič Nena, Debenjak Božidar, Dekleva Bojan, Dolenc Iztok, Dragoš Srečo, Drčar–Murko Mojca, Flajšman Božidar, Fonović Marko, Fošnarič Miha, Frlec Boris, Gaber Slavko, Gantar Pavel, Goslar Miran, Gregorič Nataša, Greif Tatjana, Hladnik Miran, Hribar Spomenka, Iglič Hajdeja, Jamnik Polona, Jogan Maca, Jogan Savin, Kalin Ana, Kalin Tomaž, Keber Dušan, Kerec Darja, Klepec Peter, Kmecel Matjaž, Kodelja Zdenko, Komel Mirt, Koršič Igor, Kovač Bogomir, Kovačič Gorazd, Kučan Milan, Kuhar Roman, Lah–Turnšek Tamara, Lah Marko, Leben Jure, Leskošek Vesna, Lukšič Andrej, Marjanovič Umek Ljubica, Mažgon Jasna, Mencinger Jože, Mesner Dana, Miheljak Vlado, Mikolič Vesna, Mlinar Zdravko, Mulej Matjaž, Novak A. Boris, Pejovnik Stane, Petrovec Dragan, Pintar Emil Milan, Pirjevec Jože, Piškur Kosmač Dunja, Plazl Igor, Pleterski Andrej, Plut Dušan, Poglajen Andrej, Poglajen Črt, Poglajen Tomaž, Polič Marko, Potočnik Vika, Prosen Milan, Prosen Milena, Purič Iztok, Razpotnik Špela, Rebolj Danijel, Repe Božo, Riha Rado, Rizman Rudi, Roter Zdenko, Rozman Blaž, Rožaj Alenka, Rus Andrej, Saksida Stane, Seliškar–Toš Mojca, Simoneti Maja, Sket Boris, Slapšak Božidar, Sočan Lojze, Splichal Slavko, Stoka Veronika, Svetličič Marjan, Svetlik Ivan, Šetinc Marjan, Šiftar Marjan, Šimenc Marjan, Školč Jože, Škraban Aleš Šorgo Andrej Šprajs Ivan Štefanec Marjan Štrajn Darko Tancig Peter Tancig Simona Telban Borut, Toš–Zajšek Andreja, Toš Niko, Toš Peter st., Turk Boris, Turk Dušan, Turk Vito, Uhan Samo, Ule Andrej, Umek Peter, Vec Tomaž, Vesel Matjaž, Vezjak Boris, Vodopivec Aleš, Zadnikar Darij, Zavratnik Simona, Završnik Aleš, Zgaga Pavel, Zorec B. Marcela, Zorga Sonja, Žagar Mitja.   

Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo

Alternativna Akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost

PROTESTNA IZJAVA

Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal

Politično mešetarjenje v znanosti in visokem šolstvu je doseglo novo dno po zaslugi avtokratske oblasti. Že tako podcenjujoče skromnega prispevka države za raziskovalno dejavnost in še posebej sramotnega za visoko šolstvo se je, sploh ne prvič, polastila še lakomna kvaziznanstvena skupina SDS-ovih  podanikov. Denar za naložbe v družbo znanja, v mlade ustvarjalne ljudi, v znanstveno odličnost in vrhunsko visoko šolstvo pred očmi vse bolj obubožane znanstvene skupnosti zdaj odteka v izmišljene in z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte, ki imajo za edini cilj napolniti žepe poslušnih strankarskih kimavcev, ki bodo politiki nato vračali usluge.

Že videni vzorci sovražnega teptanja pravne države in prevzemanja medijev, vključno z nacionalno RTV, zdaj vdirajo še v znanstveno sfero. Tako kot partijski aparatčiki v nezakonitem Programskem svetu RTV vidijo v kritikah na svoj račun omejevanje medijske svobode, bodo kritike na račun samozvanih akademij znanosti, rokohitrskih zasebnih študijskih programov ter pred nekaj dnevi ustanovljenega »javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo« pod pokroviteljstvom Boruta Rončevića, ki mu je oblast namenila razkošnih 5,2 milijona evrov za dve leti, politikantsko označene kot poseg v avtonomnost znanosti in nasprotovanje policentričnemu razvoju. Čeprav gre pri slednjem za notorno strankarsko kuhinjo po načelu: Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal!

Usodnejši od materialnega je hkratno kakovostno obubožanje znanosti, ki bo sledilo, če bodo nacionalne prioritete postali projekti, katerih edina referenca je njihova všečnost politiki. Njihova »znanstvena spoznanja« bodo verodostojna toliko, kot so verodostojne zgodovinske in druge laži, ki jih v prid svojih gospodarjev producirajo politični nastavljenci na RTV, ali volilne napovedi v prid vladajoči stranki, ki jih producira agencija Parsifal.

Zato najbolj odločno protestiramo proti temu skrajno neetičnemu in nezakonitemu ravnanju oblasti zoper slovensko znanost in se pridružujemo shodu za znanost, ki bo v sredo na Kongresnem trgu pred Univerzo. Čas je, da se režimu upre znanstvena skupnost – v resnici se mora, če želi preživeti!

Za koordinacijsko skupino:

Rado Bohinc, Lucija Čok, Božidar Flajšman, Spomenka Hribar, Polona Jamnik, Dušan Keber, Bogomir Kovač, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Vesna Mikolič, Stane Pejovnik, Emil Milan Pintar, Jože Pirjevec, Barbara Rajgelj, Danijel Rebolj, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana in Božidar Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Ivan Svetlik, Niko Toš, Vito Turk, Boris Vezjak

Odkar je v Sloveniji na oblasti nelegitimna skrajna desničarska vlada s svojimi avtoritarnimi prijemi, smo priča stopnjevanju brutalnih pritiskov na neodvisnost javnih in tudi zasebnih medijev. V strokovnih družboslovnih krogih in neodvisnih združenjih civilne družbe smo že pred nastopom te vlade jasno in nedvoumno opozorili javnost na nevarnosti, ki grozijo občutljivi slovenski demokraciji. Spomnimo na primer na znamenito »pismo 150 akademikmov«, ki je februarja 2020 posvarila pred vsem, kar spremljamo danes. V dveh letih so se vsa temačna predvidevanja z neverjetno naglico ob polni podpori koalicijskih partnerjev v vladi in parlamentu v celoti uresničila in zdaj že presegajo tudi najbolj mračna predvidevanja. Pri tem nas ne sme zavesti dejstvo, da je tudi slovenska skrajna desnica »modernizirana«, da zna obilno zlorabljati digitalna sredstva komunikacije, med vsem drugim, v tem kontekstu pa tudi svojo antidemokratično dejavnost razglaša za demokratično in zakonito. Za doseganje videza zakonitosti in demokratične legitimnosti pa potrebuje čim bolj vodotesno kontrolirane medije propagande in čim bolj utišane glasove nasprotovanja svojemu početju.

Od začetka je bilo popolnoma razvidno, da bo vlada Janeza Janše storila vse, kar je mogoče z zlorabo mehanizmov oblasti in v bistvu koruptivnega odločanja v parlamentu, za popolno podreditev javnega servisa RTV. Kot lahko presojamo po vseh indikacijah, gre v »prvi fazi« za podreditev predvsem javne RTV načrtom stranke SDS za še en prevzem oblasti, čemur bi zelo verjetno sledilo končno uničenje zavoda kot javne institucije, katere naloga je med drugim tudi ohranjanje neodvisnosti in profesionalnosti novinarstva. V primeru uspeha manipulacij stranke SDS na prihodnjih volitvah torej lahko pričakujemo privatizacijo javnega servisa in ni treba veliko ugibati, v čigavo tudi materialno korist, če upoštevamo aktualen madžarski vzor.

Po konstituiranju Programskega sveta RTV v vnebovpijoči nelegitimni in protizakoniti sestavi se je nemudoma začela eskalacija brezobzirnih izjav in napovedi stopnjevanja dejanj, kakršnim smo priča od prevzema vodenja javnega zavoda s strani gospoda Graha Whatmougha. Zahteva vprašljivo legitimnega predsednika nadzornega sveta dr. Rončevića za »vpogled v dokumentacijo o sodelovanju z inštitutom Mediana« pa je v vsej poplavi postopkov in ukrepov podrejanja javnega zavoda najbolj neskriti akt pretvorbe medija v propagandno orodje vladajoče stranke. Že sama zahteva je poseg v temeljno avtonomijo izvajalcev programov RTV, njena uveljavitev pa nam bo prejkone prinesla ponarejene ankete in s tem uveljavitev propagandnih laži, prikazanih kot resnice.

Apeliramo na stranke opozicije, da storijo vse, da preprečijo politični prevzem javnega servisa, na tamkajšnje novinarje pa, da se zločinskemu dejanju teptanja medijske avtonomije, in to celo s strani tistih, ki odpirajo nekakšen politične fakultete za medije, odločno uprejo.

(Darko Štrajn, govor na »petkovem protestu«, 15. 10. 2021)

Zdaj kot državljanke in državljani republike Slovenije, o kateri lahko utemeljeno dvomimo, da je do naziva »republika« še upravičena, zardevamo zaradi nesramne, žaljive in lažnive kampanje Predsednika vlade proti komisiji Evropskega parlamenta in zlasti proti nekaterim njenim članicami in članom osebno. Vendar pa ob tem z vsakim pojmom mednarodne komunikacije in diplomacije skreganim vpitjem, ne smemo pozabiti na v nebo vpijoče do skrajnosti zavržno blatenje profesorja Ljuba Bavcona.

Domnevam, da danes med nami, ki smo tukaj zbrani, ni nikogar, ki bi zagovarjal kakršnokoli moraliziranje. Sam se nerad pogovarjam o morali. Toda, ko slišim za janšizem, se poudarjeno hočem pogovarjati o morali. Žalitve in neskončno sprevrnjene laži na račun pokojnega profesorja Bavcona, s katerimi so Predsednik vlade in trenutno predsedujoči Evropski uniji ter njegovi bevskajoči pudlji preplavili medije madžarskih lastnikov in družbena omrežja, presegajo vse predstave o tem kako daleč je vladajoča falanga zmožna iti. Ne gre samo za nepietetnost, gre za izraz popolne nemoralnosti, ki ilustrira vso pokvarjenost in brezobzirnost oblastniških drž sedanje nelegitimne garniture na čelu države.

Pri tem je težko razložiti, zakaj je ravno profesor Bavcon, intelektualec, pravnik in znani zagovornik človekovih pravic tarča tako zavržnega žaljenja, še zlasti po njegovi smrti.  Odgovor je najbrž treba iskati v pojmovanju pomena prava in pravosodja v glavah vodje in članstva SDS. Profesor Bavcon je v mnogih svojih zapisih jasno zatrjeval, da je pravo s svojo veliko pomembnostjo za varovanje mirnega sožitja v družbi samo del tega sožitja in da brez podpore v upoštevanju splošne morale ne more polno delovati. Vsi, ki smo ga kdaj srečali, se spomnimo njegove humane drže in jasno izražene morale. Morda je prav ta njegova moralna pokončnost za pogled omenjenih skrajno desničarskih akterjev moteča.

Posmrtne žalitve profesorja Bavcona pa niso samo zavržno govorjenje, ampak so glede na politične visoke pozicije, s katerih so emitirane, naravnost resna zločinska dejanja. Čeprav se zdi, da gre za simbolne geste, gre glede na njihovo učinkovanje za nekaj podobno proslulega kot je prekupčevanje z orožjem ali sprejemanje podkupnine ob neznanem času na neznanem kraju ali kot so ukazi policiji naj s prisilnimi sredstvi obračunava s protestniško množico. Še več, s tem, ko se kopičijo tako podla zmerjanja, izmišljotine in sprevračanja resnice na račun takšnega častnega človeka kot je bil profesor Ljubo Bavcon, se ta nanašajo tudi na vse, ki pripoznavamo njegovo človeško, moralno in strokovno veličino. Posredno smo vsi mi, ki zavračamo sedanjo pokvarjeno vlado, Ljubo Bavcon.

Ob tem pozivam Mestni svet občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, da čim prej razmislita o poimenovanju ulice ali trga z imenom profesorja Ljuba Bavcona.

Že drugič v komaj dobro začetem predsedovanju Slovenije Svetu EU so visoki predstavniki institucij EU opozorili, da slovenski predsednik vlade ne more govoriti v imenu celotne EU. Ta za Slovenjo sramotni demanti se je nanašal na izjavo Janeza Janše, v kateri najavlja skrajno restriktiven in sovražen odnos do potencialnega prihoda beguncev iz Afganistana.

V Alternativni akademiji samovoljno izjavljanje gospoda Janše najostreje in z globokim zgražanjem obsojamo. Očitno gre za že videne geste nemoralnega in politično kriminalnega spodbujanja ksenofobije in z ničemer utemeljenega sovraštva proti žrtvam družbenega razpada – to pot v Afganistanu. Tamkajšnje dogajanje je posledica zapletenih zgodovinskih procesov, ki jih je najprej sprožila nekdanja Sovjetska zveza, nadaljevala pa zahodna aliansa. V zadnjih fazah poskusov vsiljevanja demokracije z oboroženo silo ob hkratnem ignoriranju spoznanj sodobne antropologije in kulturnih študij o dogajanju v državi je kljub protestom osveščene javnosti več let sodelovala tudi Slovenija.

Ni mogoče zanikati, da gre v primerih večjih migrantskih pritiskov za zahtevne probleme, h katerim pa je zato še toliko bolj treba pristopati premišljeno, sistematično, z občutljivostjo ter na podlagi evropskih vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva. S podpihovanjem sovraštva do beguncev je degradirano tudi dostojanstvo vseh državljank in državljanov vsiljeno ksenofobnih držav, ki razumemo razsežnosti tovrstnih dogajanj.

Nobenega dvoma ni, da Janša in njegovi vse bolj neskrito neonacistični podporniki računajo, da bodo z zavržnim ščuvanjem, širjenjem izmišljotin, lažnih novic in mobiliziranjem najnižjih oblik nacionalizma, ki ga imenujejo »domoljubje«, okrepili politični kapital pred bližajočimi se volitvami. Zaradi tega prozornega namena so politična dejanja vladajoče politične klike, pa tudi nekaterih drugih desničarskih strank, še bolj zavržna in vsega obsojanja vredna.

Iz Evropske komisije ob pričakovanem prilivu večjega števila beguncev iz Afganistana prihajajo signali, ki kažejo na zbiranje politične volje za organizirano, dostojnejše in bolj človeško ravnanje z ljudmi, ki jih okoliščine silijo k iskanju zatočišča zunaj meja svoje nesrečne domovine. Pozivamo slovensko javnost, da s kritičnim odnosom do že sproženih lažnih novic in ščuvanja pokaže, da v Sloveniji ne sprejemamo kulture strahu in sovraštva in da s tem tudi pokaže, da se naša država uvršča med dežele, kjer veljajo vrednote solidarnosti in človekovih pravic, še zlasti v primeru, ko tako solidarnost eksistenčno ogroženi ljudje najbolj potrebujejo.

Skupine in organizacije civilne družbe, ki se povezujemo v koordinacijski skupini ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO, izražamo vso podporo protestnemu shodu proti nelegitimni vladi Janeza Janše, ki bo v petek 28. maja 2021 ob 18h na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Gre za shod v nizu petkovih kolesarskih protestov, ki bo glede na predvideno širino udeležbe kulminacija izražanja zaskrbljenosti in ogorčenja zavednih in odgovornih državljank in državljanov zaradi razmer v državi, ki jih posebej poudarjeno označujeta nezaslišana samovolja oblasti in ideološko motivirano razdvajanje družbe.

Pridružujemo se pozivom k takojšnjemu odstopu avtoritarne Janševe vlade, spremembi volilnega sistema in razpisu volitev. Slovensko ljudstvo si bo moralo znova izboriti svobodo!

V Ljubljani, 26. 5. 2021

Alternativna akademija

Forum za demokracijo

Gibanje za družbeno odgovornost

Odbor za pravično in solidarno družbo