Poziv na volitve

ZAVEZNIŠTVO ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO

Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost

POZIV NA VOLITVE

Spoštovane državljanke in državljani, čas je za državljansko odločitev, ki bo vrnila demokracijo v državo: pojdimo na volitve!

Pred nami je zgodovinska odločitev: bolj kot kadarkoli prej je nujno, da se podamo na volišča. To je priložnost za vse, ki želimo dobro svoji državi, nam samim in prihodnjim rodovom.

Vsak od nas lahko prispeva, da zaustavimo razkroj demokratične ureditve Slovenije ter njeno vračanje v zgodovinsko preživelo partijsko avtokracijo, ki nadzira vse: policijo, sodstvo, neodvisne institucije in medije, ki je vse bolj podobna oblasti, kakršna danes vlada v Orbanovi Madžarski in kakršni smo se pred 30 leti zoperstavili na plebiscitu.  

Želimo biti del jedra Evrope in ne njene nedemokratične periferije, ki pod pajdaškimi avtokrati skupaj z Janezom Janšo vzpostavlja avtoritarne režime.

Prav vsak glas šteje, da zaustavimo nestrpno in zaničevalno javno govorico, prezir, sovraštvo, laži, diskvalifikacije in politikantsko prikrojevanje zgodovine vse bolj razklanega naroda; da razkrijemo prozorno in ceneno politično navijaštvo, da ustavimo iz tujine kupljena strankarska javna trobila in da razklenemo okove, v katere je Janševa partija vklenila tudi javno RTV.

Dovolj je prikrivanja socialnih stisk ljudi in revščine, laganja, korupcije, draginje in prozornega predvolilnega podkupovanja za ceno neobvladljivega zadolževanja države!

Zaustavimo nerazumna in nedopustna izzivanja sedanje vlade v svetovni politiki, ker resno ogrožajo Slovenijo in ji jemljejo vpliv in ugled.

Vsak glas proti sesuvanju države šteje. Nikogar od manjših strank ne podcenjujemo, toda sami vidimo največjo moč za rešitev demokracije v tem, da prispevamo naše glasove zavezništvu strank demokratične opozicije: SD, LMŠ, SAB, Levici in Gibanju Svoboda, ki bodo skupaj oblikovale čvrsto vladno koalicijo. Želimo in zahtevamo, da Slovenijo povedejo na pravo pot v dobro vseh njenih državljank in državljanov, vseh prebivalcev Slovenije.

Poskrbimo, da bo vsaka od teh petih strank zastopana v parlamentu in da bodo skupaj sooblikovale močno vlado za blagor vseh ljudi.

Izbira je naša! Priložnost, da pomagamo Sloveniji do boljše prihodnosti, je tu: na volitvah! Naša moč je v naših glasovih. Nobenega ne smemo izgubiti; premišljeno jih uporabimo za demokracijo, svobodo in solidarnost.

Podpisnice in podpisniki (po abecednem vrstnem redu):

Antić Milica, Bakovnik Rajko, Barbič Ana, Bebler Anton, Blažić Milena Mileva, Bohinc Rado, Bucik Valentin, Černič Aleš, Čok Lucija, Čuš Babič Nena, Debenjak Božidar, Dekleva Bojan, Dolenc Iztok, Dragoš Srečo, Drčar–Murko Mojca, Flajšman Božidar, Fonović Marko, Fošnarič Miha, Frlec Boris, Gaber Slavko, Gantar Pavel, Goslar Miran, Gregorič Nataša, Greif Tatjana, Hladnik Miran, Hribar Spomenka, Iglič Hajdeja, Jamnik Polona, Jogan Maca, Jogan Savin, Kalin Ana, Kalin Tomaž, Keber Dušan, Kerec Darja, Klepec Peter, Kmecel Matjaž, Kodelja Zdenko, Komel Mirt, Koršič Igor, Kovač Bogomir, Kovačič Gorazd, Kučan Milan, Kuhar Roman, Lah–Turnšek Tamara, Lah Marko, Leben Jure, Leskošek Vesna, Lukšič Andrej, Marjanovič Umek Ljubica, Mažgon Jasna, Mencinger Jože, Mesner Dana, Miheljak Vlado, Mikolič Vesna, Mlinar Zdravko, Mulej Matjaž, Novak A. Boris, Pejovnik Stane, Petrovec Dragan, Pintar Emil Milan, Pirjevec Jože, Piškur Kosmač Dunja, Plazl Igor, Pleterski Andrej, Plut Dušan, Poglajen Andrej, Poglajen Črt, Poglajen Tomaž, Polič Marko, Potočnik Vika, Prosen Milan, Prosen Milena, Purič Iztok, Razpotnik Špela, Rebolj Danijel, Repe Božo, Riha Rado, Rizman Rudi, Roter Zdenko, Rozman Blaž, Rožaj Alenka, Rus Andrej, Saksida Stane, Seliškar–Toš Mojca, Simoneti Maja, Sket Boris, Slapšak Božidar, Sočan Lojze, Splichal Slavko, Stoka Veronika, Svetličič Marjan, Svetlik Ivan, Šetinc Marjan, Šiftar Marjan, Šimenc Marjan, Školč Jože, Škraban Aleš Šorgo Andrej Šprajs Ivan Štefanec Marjan Štrajn Darko Tancig Peter Tancig Simona Telban Borut, Toš–Zajšek Andreja, Toš Niko, Toš Peter st., Turk Boris, Turk Dušan, Turk Vito, Uhan Samo, Ule Andrej, Umek Peter, Vec Tomaž, Vesel Matjaž, Vezjak Boris, Vodopivec Aleš, Zadnikar Darij, Zavratnik Simona, Završnik Aleš, Zgaga Pavel, Zorec B. Marcela, Zorga Sonja, Žagar Mitja.   

Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal

Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo

Alternativna Akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost

PROTESTNA IZJAVA

Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal

Politično mešetarjenje v znanosti in visokem šolstvu je doseglo novo dno po zaslugi avtokratske oblasti. Že tako podcenjujoče skromnega prispevka države za raziskovalno dejavnost in še posebej sramotnega za visoko šolstvo se je, sploh ne prvič, polastila še lakomna kvaziznanstvena skupina SDS-ovih  podanikov. Denar za naložbe v družbo znanja, v mlade ustvarjalne ljudi, v znanstveno odličnost in vrhunsko visoko šolstvo pred očmi vse bolj obubožane znanstvene skupnosti zdaj odteka v izmišljene in z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte, ki imajo za edini cilj napolniti žepe poslušnih strankarskih kimavcev, ki bodo politiki nato vračali usluge.

Že videni vzorci sovražnega teptanja pravne države in prevzemanja medijev, vključno z nacionalno RTV, zdaj vdirajo še v znanstveno sfero. Tako kot partijski aparatčiki v nezakonitem Programskem svetu RTV vidijo v kritikah na svoj račun omejevanje medijske svobode, bodo kritike na račun samozvanih akademij znanosti, rokohitrskih zasebnih študijskih programov ter pred nekaj dnevi ustanovljenega »javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo« pod pokroviteljstvom Boruta Rončevića, ki mu je oblast namenila razkošnih 5,2 milijona evrov za dve leti, politikantsko označene kot poseg v avtonomnost znanosti in nasprotovanje policentričnemu razvoju. Čeprav gre pri slednjem za notorno strankarsko kuhinjo po načelu: Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal!

Usodnejši od materialnega je hkratno kakovostno obubožanje znanosti, ki bo sledilo, če bodo nacionalne prioritete postali projekti, katerih edina referenca je njihova všečnost politiki. Njihova »znanstvena spoznanja« bodo verodostojna toliko, kot so verodostojne zgodovinske in druge laži, ki jih v prid svojih gospodarjev producirajo politični nastavljenci na RTV, ali volilne napovedi v prid vladajoči stranki, ki jih producira agencija Parsifal.

Zato najbolj odločno protestiramo proti temu skrajno neetičnemu in nezakonitemu ravnanju oblasti zoper slovensko znanost in se pridružujemo shodu za znanost, ki bo v sredo na Kongresnem trgu pred Univerzo. Čas je, da se režimu upre znanstvena skupnost – v resnici se mora, če želi preživeti!

Za koordinacijsko skupino:

Rado Bohinc, Lucija Čok, Božidar Flajšman, Spomenka Hribar, Polona Jamnik, Dušan Keber, Bogomir Kovač, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Vesna Mikolič, Stane Pejovnik, Emil Milan Pintar, Jože Pirjevec, Barbara Rajgelj, Danijel Rebolj, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana in Božidar Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Ivan Svetlik, Niko Toš, Vito Turk, Boris Vezjak

Proti uničevanju ostankov avtonomije javnega zavoda RTV Slovenija

Odkar je v Sloveniji na oblasti nelegitimna skrajna desničarska vlada s svojimi avtoritarnimi prijemi, smo priča stopnjevanju brutalnih pritiskov na neodvisnost javnih in tudi zasebnih medijev. V strokovnih družboslovnih krogih in neodvisnih združenjih civilne družbe smo že pred nastopom te vlade jasno in nedvoumno opozorili javnost na nevarnosti, ki grozijo občutljivi slovenski demokraciji. Spomnimo na primer na znamenito »pismo 150 akademikmov«, ki je februarja 2020 posvarila pred vsem, kar spremljamo danes. V dveh letih so se vsa temačna predvidevanja z neverjetno naglico ob polni podpori koalicijskih partnerjev v vladi in parlamentu v celoti uresničila in zdaj že presegajo tudi najbolj mračna predvidevanja. Pri tem nas ne sme zavesti dejstvo, da je tudi slovenska skrajna desnica »modernizirana«, da zna obilno zlorabljati digitalna sredstva komunikacije, med vsem drugim, v tem kontekstu pa tudi svojo antidemokratično dejavnost razglaša za demokratično in zakonito. Za doseganje videza zakonitosti in demokratične legitimnosti pa potrebuje čim bolj vodotesno kontrolirane medije propagande in čim bolj utišane glasove nasprotovanja svojemu početju.

Od začetka je bilo popolnoma razvidno, da bo vlada Janeza Janše storila vse, kar je mogoče z zlorabo mehanizmov oblasti in v bistvu koruptivnega odločanja v parlamentu, za popolno podreditev javnega servisa RTV. Kot lahko presojamo po vseh indikacijah, gre v »prvi fazi« za podreditev predvsem javne RTV načrtom stranke SDS za še en prevzem oblasti, čemur bi zelo verjetno sledilo končno uničenje zavoda kot javne institucije, katere naloga je med drugim tudi ohranjanje neodvisnosti in profesionalnosti novinarstva. V primeru uspeha manipulacij stranke SDS na prihodnjih volitvah torej lahko pričakujemo privatizacijo javnega servisa in ni treba veliko ugibati, v čigavo tudi materialno korist, če upoštevamo aktualen madžarski vzor.

Po konstituiranju Programskega sveta RTV v vnebovpijoči nelegitimni in protizakoniti sestavi se je nemudoma začela eskalacija brezobzirnih izjav in napovedi stopnjevanja dejanj, kakršnim smo priča od prevzema vodenja javnega zavoda s strani gospoda Graha Whatmougha. Zahteva vprašljivo legitimnega predsednika nadzornega sveta dr. Rončevića za »vpogled v dokumentacijo o sodelovanju z inštitutom Mediana« pa je v vsej poplavi postopkov in ukrepov podrejanja javnega zavoda najbolj neskriti akt pretvorbe medija v propagandno orodje vladajoče stranke. Že sama zahteva je poseg v temeljno avtonomijo izvajalcev programov RTV, njena uveljavitev pa nam bo prejkone prinesla ponarejene ankete in s tem uveljavitev propagandnih laži, prikazanih kot resnice.

Apeliramo na stranke opozicije, da storijo vse, da preprečijo politični prevzem javnega servisa, na tamkajšnje novinarje pa, da se zločinskemu dejanju teptanja medijske avtonomije, in to celo s strani tistih, ki odpirajo nekakšen politične fakultete za medije, odločno uprejo.

Vsi smo Ljubo Bavcon

(Darko Štrajn, govor na »petkovem protestu«, 15. 10. 2021)

Zdaj kot državljanke in državljani republike Slovenije, o kateri lahko utemeljeno dvomimo, da je do naziva »republika« še upravičena, zardevamo zaradi nesramne, žaljive in lažnive kampanje Predsednika vlade proti komisiji Evropskega parlamenta in zlasti proti nekaterim njenim članicami in članom osebno. Vendar pa ob tem z vsakim pojmom mednarodne komunikacije in diplomacije skreganim vpitjem, ne smemo pozabiti na v nebo vpijoče do skrajnosti zavržno blatenje profesorja Ljuba Bavcona.

Domnevam, da danes med nami, ki smo tukaj zbrani, ni nikogar, ki bi zagovarjal kakršnokoli moraliziranje. Sam se nerad pogovarjam o morali. Toda, ko slišim za janšizem, se poudarjeno hočem pogovarjati o morali. Žalitve in neskončno sprevrnjene laži na račun pokojnega profesorja Bavcona, s katerimi so Predsednik vlade in trenutno predsedujoči Evropski uniji ter njegovi bevskajoči pudlji preplavili medije madžarskih lastnikov in družbena omrežja, presegajo vse predstave o tem kako daleč je vladajoča falanga zmožna iti. Ne gre samo za nepietetnost, gre za izraz popolne nemoralnosti, ki ilustrira vso pokvarjenost in brezobzirnost oblastniških drž sedanje nelegitimne garniture na čelu države.

Pri tem je težko razložiti, zakaj je ravno profesor Bavcon, intelektualec, pravnik in znani zagovornik človekovih pravic tarča tako zavržnega žaljenja, še zlasti po njegovi smrti.  Odgovor je najbrž treba iskati v pojmovanju pomena prava in pravosodja v glavah vodje in članstva SDS. Profesor Bavcon je v mnogih svojih zapisih jasno zatrjeval, da je pravo s svojo veliko pomembnostjo za varovanje mirnega sožitja v družbi samo del tega sožitja in da brez podpore v upoštevanju splošne morale ne more polno delovati. Vsi, ki smo ga kdaj srečali, se spomnimo njegove humane drže in jasno izražene morale. Morda je prav ta njegova moralna pokončnost za pogled omenjenih skrajno desničarskih akterjev moteča.

Posmrtne žalitve profesorja Bavcona pa niso samo zavržno govorjenje, ampak so glede na politične visoke pozicije, s katerih so emitirane, naravnost resna zločinska dejanja. Čeprav se zdi, da gre za simbolne geste, gre glede na njihovo učinkovanje za nekaj podobno proslulega kot je prekupčevanje z orožjem ali sprejemanje podkupnine ob neznanem času na neznanem kraju ali kot so ukazi policiji naj s prisilnimi sredstvi obračunava s protestniško množico. Še več, s tem, ko se kopičijo tako podla zmerjanja, izmišljotine in sprevračanja resnice na račun takšnega častnega človeka kot je bil profesor Ljubo Bavcon, se ta nanašajo tudi na vse, ki pripoznavamo njegovo človeško, moralno in strokovno veličino. Posredno smo vsi mi, ki zavračamo sedanjo pokvarjeno vlado, Ljubo Bavcon.

Ob tem pozivam Mestni svet občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, da čim prej razmislita o poimenovanju ulice ali trga z imenom profesorja Ljuba Bavcona.

Obet novega vala političnega kriminala s spodbujanjem ksenofobije in sovraštva do beguncev

Že drugič v komaj dobro začetem predsedovanju Slovenije Svetu EU so visoki predstavniki institucij EU opozorili, da slovenski predsednik vlade ne more govoriti v imenu celotne EU. Ta za Slovenjo sramotni demanti se je nanašal na izjavo Janeza Janše, v kateri najavlja skrajno restriktiven in sovražen odnos do potencialnega prihoda beguncev iz Afganistana.

V Alternativni akademiji samovoljno izjavljanje gospoda Janše najostreje in z globokim zgražanjem obsojamo. Očitno gre za že videne geste nemoralnega in politično kriminalnega spodbujanja ksenofobije in z ničemer utemeljenega sovraštva proti žrtvam družbenega razpada – to pot v Afganistanu. Tamkajšnje dogajanje je posledica zapletenih zgodovinskih procesov, ki jih je najprej sprožila nekdanja Sovjetska zveza, nadaljevala pa zahodna aliansa. V zadnjih fazah poskusov vsiljevanja demokracije z oboroženo silo ob hkratnem ignoriranju spoznanj sodobne antropologije in kulturnih študij o dogajanju v državi je kljub protestom osveščene javnosti več let sodelovala tudi Slovenija.

Ni mogoče zanikati, da gre v primerih večjih migrantskih pritiskov za zahtevne probleme, h katerim pa je zato še toliko bolj treba pristopati premišljeno, sistematično, z občutljivostjo ter na podlagi evropskih vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva. S podpihovanjem sovraštva do beguncev je degradirano tudi dostojanstvo vseh državljank in državljanov vsiljeno ksenofobnih držav, ki razumemo razsežnosti tovrstnih dogajanj.

Nobenega dvoma ni, da Janša in njegovi vse bolj neskrito neonacistični podporniki računajo, da bodo z zavržnim ščuvanjem, širjenjem izmišljotin, lažnih novic in mobiliziranjem najnižjih oblik nacionalizma, ki ga imenujejo »domoljubje«, okrepili politični kapital pred bližajočimi se volitvami. Zaradi tega prozornega namena so politična dejanja vladajoče politične klike, pa tudi nekaterih drugih desničarskih strank, še bolj zavržna in vsega obsojanja vredna.

Iz Evropske komisije ob pričakovanem prilivu večjega števila beguncev iz Afganistana prihajajo signali, ki kažejo na zbiranje politične volje za organizirano, dostojnejše in bolj človeško ravnanje z ljudmi, ki jih okoliščine silijo k iskanju zatočišča zunaj meja svoje nesrečne domovine. Pozivamo slovensko javnost, da s kritičnim odnosom do že sproženih lažnih novic in ščuvanja pokaže, da v Sloveniji ne sprejemamo kulture strahu in sovraštva in da s tem tudi pokaže, da se naša država uvršča med dežele, kjer veljajo vrednote solidarnosti in človekovih pravic, še zlasti v primeru, ko tako solidarnost eksistenčno ogroženi ljudje najbolj potrebujejo.

Vsi na ulice!

Skupine in organizacije civilne družbe, ki se povezujemo v koordinacijski skupini ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO, izražamo vso podporo protestnemu shodu proti nelegitimni vladi Janeza Janše, ki bo v petek 28. maja 2021 ob 18h na Prešernovem trgu v Ljubljani.

Gre za shod v nizu petkovih kolesarskih protestov, ki bo glede na predvideno širino udeležbe kulminacija izražanja zaskrbljenosti in ogorčenja zavednih in odgovornih državljank in državljanov zaradi razmer v državi, ki jih posebej poudarjeno označujeta nezaslišana samovolja oblasti in ideološko motivirano razdvajanje družbe.

Pridružujemo se pozivom k takojšnjemu odstopu avtoritarne Janševe vlade, spremembi volilnega sistema in razpisu volitev. Slovensko ljudstvo si bo moralo znova izboriti svobodo!

V Ljubljani, 26. 5. 2021

Alternativna akademija

Forum za demokracijo

Gibanje za družbeno odgovornost

Odbor za pravično in solidarno družbo

Ekscesni politični dogodki se povezujejo v skrajno zaskrbljujoče dogajanje

Iz Alternativne akademije se tokrat ne oglašamo zato, ker bi bili zgroženi ali vznemirjeni zaradi ekscesnega dogodka, posameznega simptoma ali za demokracijo nevarne izjave.

Oglašamo se zaradi dogajanj, torej niza dogodkov, ki nakazujejo, da se Slovenija kumulativno vse bolj bliža odločilnim spremembam družbenega ustroja, kar zaobsega politične spremembe, globoke sistemske transformacije, uničenje odprte javnosti in predvsem odstranitev trojne delitve oblasti, ki je za obstoj demokracije nepogrešljiva. Ob tem bi lahko govorili še o težnjah po nesmotrni in tudi koruptivni privatizaciji sistemskih ustanov in dejavnosti, ki v interesu javnosti lahko delujejo samo kot javne.

Prav v minulem tednu so se vsa dogajanja izredno zgostila. Priča smo procesu, ki grozi, da utegne postati nepovraten ali pa da bodo njegove posledice še dolgo nepopravljive.

Obnašanje vlade, oziroma njenega predsednika Janeza Janše v zvezi s potrditvijo tožilcev, med drugim tudi za funkcije na evropski ravni, skupaj z mnogimi dosedanjimi pritiski na sodno vejo oblasti jasno kaže na nespoštovanje ločenosti sodne veje oblasti in na neupoštevanje nujne neodvisnosti tožilcev pri njihovem delu. Da gre za »nadgradnjo« dosedanjega truda te vlade glede popolnega obvladovanja policije najbrž ni treba posebej ugibati. Ravnanja policije zlasti ob protestih so vse bližje meji, onkraj katere lahko govorimo o sistematičnem policijskem nasilju.

Prav v tednu, ko so zaznave omejevanja medijske svobode na ravni EU pripeljale do obravnave Slovenije kot vse bolj problematične države, so se stopnjevali pritiski na STA, ki jih je predsednik vlade dopolnil z zahtevo po odstopu direktorja agencije. Skupaj s poseganjem v avtonomijo ustanov na drugih področjih, ki lahko delujejo samo z visoko stopnjo neodvisnosti, to kaže na namero po sistemskem obvladovanju pomembnih gradnikov demokracije. Poleg tega nesprejemljivo ukazovanje strokam (od medicine preko pedagogike in statistike do zgodovine) že povzroča zelo škodljive posledice, kar je najbolj očitno iz bornih rezultatov boja proti epidemiji.

V Alternativni akademiji smo vedno gojili kritičen odnos do medijev. Med drugim poglavitnim »mainstream« medijem očitamo precej površnosti in neanalitičnosti, pa tudi nekaj prostovoljne avtocenzure. Tako so vseskozi pristajali na poimenovanju SDSa za »desno sredinsko« stranko. Že lepo število let, z vso očitnostjo pa vsaj od leta 2015 naprej,  se je zadevna stranka razvila v politično formacijo, ki ustreza vsem štirinajstim točkam Umberta Eca za določitev fašistoidnosti političnih skupin. Pozivi, kakršni so vsebinsko prazni apeli tudi predsednika republike po sodelovanju s tako politično formacijo, pomenijo zaslepljevanje javnosti. Ali bi si kdo lahko predstavljal, da bi zmerne francoske stranke sodelovale z Nacionalno fronto Marine Le Pen ali nemške vodilne stranke z dokaj vplivno Alternativo za Nemčijo? Kljub temu, da so slovenski mediji precej »slabovidni«, ko gre za prepoznavanje zaskrbljujočih političnih pojavov,  da prakticirajo neznosno »uravnoteževanje« in da pretežno zožujejo prostor izražanja neodvisne in kritične javnosti, jih je nedvomno potrebno braniti, ko so napadeni s strani skrajne desnice. Z ubranitvijo svobode medijev morda nekoč lahko celo pričakujemo obnovo odprtega in kakovostnega medijskega okolja.

Teden, v katerem slovenska demokracija doživlja težke udarce, je zaključila melodrama strankarskega surogata, ki se imenuje SMC. Zlasti poslanci te vse bolj neobstoječe stranke se očitno ne zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti za usodo Slovenije, za katero se je nekoč zdelo, da se razvija v inovativno družbo z odprto demokracijo. Še ena seja Sveta te stranke, ki so jo sprožili nekateri posamezni poslanci, ker jih je morda ob zapletih z STA in imenovanjem tožilcev vendarle malce zapekla vest, je končno spet ustoličila gospoda Počivalška kot ikono politično-gospodarskega klientelizma. SMC ostaja ključna podpornica vlade skrajne desnice.

Opozarjamo torej na logiko dogajanj, o katerih se ne kaže več slepiti. Čas je, da se akterji civilne družbe, družbenih ustanov in še delujočih segmentov politične opozicije postavijo po robu eskalaciji samovolje, avtoritarnosti in političnega avanturizma najslabše vrste.

Poseg vlade je brutalna in nevarna demontaža univerze

V Alternativni akademiji pozivamo dr. Simono Kustec, ministrico za izobraževanje, znanost in šport, da nemudoma pojasni, zakaj vlada včeraj ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijsko leto 2021/2022, s čimer je ogroženo tekoče vpisovanje na fakultete za letošnjo generacijo.

Ker ocenjujemo, da je pri tem prišlo do grobega političnega posega v avtonomijo univerze, pričakujemo njeno današnjo izjavo, da takšno dejanje obsoja in se do njega distancira, hkrati pa, da stori vse, da se vpis nemoteno izvede, saj bo v nasprotnem prišlo do njegove blokade že letošnje leto, situacijo pa poslabšuje še izvedba informativnih dnevov, ki je tik pred vrati.

Če ministrica ne bo zavzela odločne drže in obsodila grobe avtoritarne intervencije na področje univerze in če tega ne bo storila njena stranka SMC, bo domači in mednarodni javnosti dala jasno vedeti, da aktivno sodeluje pri najbolj brutalni in samovoljni demontaži države z aktom posega v delovanje javnega izobraževanja.

Zadnji poseg slovenske vlade na področje univerze nedvoumno kaže, da se uresničujejo vsi najbolj mračni scenariji glede prihodnjega razvoja slovenske demokracije in da je država postala talka nekaj poslancev iz vrst Desusa in SMC, tudi predsednika parlamenta Igorja Zorčiča, ki iz lastnih osebnih koristi še naprej paktirajo z avtokratskim režimom, ki se iz dneva v dan vse bolj totalitarizira s sistematičnim uničevanjem najbolj vitalnih delov družbe.

Od zaposlenih na univerzah, rektorske konference Republike Slovenije, vseh posamičnih vodstev univerze (z izjemo Jambrekove Nove univerze) in študentskih organizacij pričakujemo, da nedvoumno obsodijo samovoljen in skrajno nevaren poseg v avtonomijo njihovega dela. Od opozicijskih strank in Karla Erjavca pa, da končno storijo vse za nemudno vložitev konstruktivne nezaupnice in s tem uporabijo edini politični vzvod, ki je trenutno na voljo, da se krvoločni ples oblastnikov morda ustavi.

Kje so meje zlorabe oblasti? Represija nad STA in kulturniki kliče k uporu

V Sloveniji imamo vlado, na katero nima nobenega smisla več apelirati. To vlado je mogoče samo najostreje obsoditi in zahtevati, da odide, se ji upreti na vse legitimne možne načine!

Očitno se verbalni politični podpori Poljski in Madžarski in njunemu kršenju vladavine prava pred očmi evropske javnosti zdaj pridružujejo tudi dovolj zgovorna, zelo očitna in nadvse brutalna dejanja na najobčutljivejših področjih družbenega življenja. Ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) je akt nesramne oblastne cenzure par excellence, akt represije nad najpomembnejšim medijskim servisom v državi. Skupaj z vsemi pritiski na medije in posebej izrazito na javni servis RTV gre za očiten namen Janševe koalicije omejiti prosti pretok informacij in uničiti STA, ki je sicer bistvenega pomena za sam obstoj odprte javnosti. Brutalnost posega predstavlja enega najhujših posegov v svobodo medijev, kar smo jih videli od osamosvojitve dalje.

To vsega obsojanja vredno dejanje pa že nadgrajuje in dopolnjuje vrsto drugih novih zlorab oblasti s strani Janševe vlade z vsemi kolaborantskimi vladajočimi strankami vred na področjih državljanskih svoboščin, umetniške svobode in tudi kršenja elementarnih človekovih pravic. Ob domiselnem petkovem protestu z avtomobili na ulicah okoli parlamenta je izpričano bilo zaukazano policiji, naj ob tem, milo rečeno, »pretirava« z uveljavljanjem prometnih predpisov in podobno. Ker je šlo za obliko mirnega protesta, s katero niso bile kršene odredbe v zvezi z omejevanjem epidemije, je jasno, da vlada stopnjuje zatiranje pravice do javnega zbiranja in svobodnega izražanja političnih stališč.

Odvzem statusa pred iztekom roka v odločbi samozaposlenemu v kulturi Zlatanu Čordiću, znanemu kot »raper Zlatko«, je na podlagi bizarne utemeljitve samo še eno od perfidnih dejanj ministrstva za kulturo, s katerimi uvaja cenzuro še na področju kulture in disciplinira premalo krotke kulturnike.

Domnevamo, da si je vlada domišljala, da bo dosegla nekakšno legitimnost za svoje dejanje, ker je prizadeti umetnik dejansko v zadnjem času kršil določena pravila v zvezi z javnim redom in zaščito integritete državljanov, kar tudi v Alternativni akademiji obsojamo. Toda za svoja dejanja bo kršitelj odgovarjal na podlagi veljavnih predpisov, ne morejo pa biti ta dejanja podlaga za zanikanje lastnega pravnega akta s strani države v obliki predčasnega arbitrarnega odvzema njegovega statusa.

Slovenija se je znašla v situaciji, ko bo morala, če želi preživeti neznosno stiskanje zanke avtoritarnosti,  v kateri se je znašla in znova zadihati, nemudoma združiti vse sile in storiti vse, da se represivna oblast poslovi s položaja. Veliko časa več ne bo mogla zdržati.

Cerkveno pozivanje k nestrpnosti do demokratičnega gibanja

Najnovejši proglas Komisije za pravičnost in mir pri Škofovski konferenci v Alternativni akademiji štejemo za jasno izraženo voljo Katoliške cerkve, da bi premaknila mejo ustavno zagotovljene ločitve cerkve (oziroma verskih skupnosti) od države.

Pri tem že tako vse bolj odkrito radikalno odpravljanje demokratičnega reda v Sloveniji, ki ga izvaja koalicija pod upravo stranke SDS, vodilni skupini v slovenski Katoliški cerkvi ne zadošča. V proglasu omenjena komisija namreč odprto poziva k nestrpnemu ravnanju s »petkovimi protesti«. Njene ocene, da gre za »popustljiv ali celo podpihovalski odnos« do »tako imenovanih petkovih protestov«, ni mogoče brati drugače kot poziv k represivnemu obračunu s protestniki.

Če pustimo ob strani dejstvo, da so številni protestniki bili deležni represivnih ukrepov, da si je vlada dovolila nezakonito zapirati Trg Republike itd., nas ne preseneča tudi demagoško mnenje komisije o tem, da protestniki »pozivajo k smrti in ubojem«. S tem povsem brez distance ponavlja fraze iz besednjaka vladajoče SDS, ki je parole z zgodovinskim pomenom, ki označujejo vzpostavljenost slovenskega naroda z bojem proti fašizmu, spremenila v »grožnjo s smrtjo« sedanji vladi. Nadalje je tak očitek naravnost grotesken, če upoštevamo še cel spekter propagande na Novi24TV, v strankarskem trobilu Demokracija in še zlasti na družbenih omrežjih, na katerih se dnevno vrstijo pozivi k obračunu z »levaki«, vulgarne osebne diskreditacije tudi najbolj neoporečnih javnih osebnosti, seksistični napadi vseh vrst, rasistični izpadi in podobno. S cerkvene strani doslej nismo slišali niti najmilejšega konkretnega poziva »svoji strani« k spodobnosti v ravnanju in izražanju v skladu s krščansko moralo!

Iz proglasa je tudi razvidno, da se RKC uvršča v fronto pobudnikov odprave neodvisnosti javnih medijev. Njen očitek o »nepristranskosti javne RTV« je v kontekstu celotnega besedila povsem nedvoumno berljiv kot poziv h končni podreditvi javnega servisa državni kontroli v rokah stranke SDS. Pri tem komisija mimogrede še promovira protiustavno stališče glede na pravico staršev do svobodnega odločanje o rojstvu svojih otrok (55. člen Ustave RS) in lažno trdi, da RTV ni poročala o »Pohodu za življenje«, na katerem so zagovorniki omenjenega protiustavnega stališča nemoteno izražali svoja stališča.

Ne da bi se spuščali v vprašanja o tem, ali je država storila dovolj za dostojen pokop žrtev formalno povojnega nasilja nad poraženo stranjo, v vztrajno cerkveno zlorabljanje te tragedije za rehabilitacijo kolaborantstva in celo izrecno fašistično opredeljenih osebnosti druge svetovne vojne, ob obravnavani izjavi komisije zbuja pozornost tudi njena zamolčana mednarodna razsežnost.

Iz dikcije tega proglasa je namreč mogoče sklepati, da se Slovenska katoliška cerkev odkrito uvršča med nasprotnike sedanjega papeža Frančiška znotraj same Cerkve. O tem lahko sklepamo tudi glede na popolno ignoriranje njegovih pozivov k humanemu odnosu do trpečih beguncev iz človeka nevrednih razmer in glede na nenehno podporo seksističnim stališčem proti istospolno usmerjenim državljankam in državljanom. Prepričani smo, da veliko slovenskih kristjanov ni na strani vodilne garniture slovenske RKC, saj so verjetno bolj od njih sposobni razumeti sporočila o nujni posodobitvi in demokratizaciji Cerkve, ki jih izraža sedanji papež.