Dediči kolaboracije: predsednik republike in slovenska vlada kupčujeta z usodo slovenske manjšine v Italiji

pahor bazovica

Nacionalizem, kot sestavina trenutne slovenske »nove politične normalnosti«, se glede na očitno usklajena ravnanja, geste in izjave predsednikov republike in vlade v odnosu do slovenske manjšine v Italiji kaže predvsem kot sredstvo zavajanja volivcev in ne kot izraz domnevnega patriotizma in poudarjanja nacionalnih interesov. Kar je navznoter oglaševanje »ljubezni do domovine«, je navzven paktiranje s »partnerji« na skrajni desnici v Italiji in na Madžarskem. Konkretna dogajanja predvsem v Trstu v zadnjih tednih in ravnanja slovenskega režima v zvezi s simbolno stoto obletnico požiga Narodnega doma te ugotovitve povsem potrjujejo.

Razumemo, da Slovenija ne bi mogla preprečiti uvedbe novega praznika »dneva osvoboditve izpod jugoslovanske okupacije« na Tržaškem, ne moremo pa razumeti popolnega molka najvišjih slovenskih političnih predstavnikov ob tej italijanski gesti, ki je, med drugim, izrecno neprijazna do slovenske narodne manjšine.

Posebej zgroženi pa smo, ker je predsednik Pahor svoj prazni koncept sprave zdaj še »izvozil« v Italijo in pristal na zgodovinsko neutemeljeno izenačevanje boja proti fašizmu s posledicami druge svetovne vojne s tem, ko se bo poklonil spomeniku na faktografsko preverjeno izmišljenem kraju »slovenskega zločina« pri Bazovici. To sramotno in za slovensko manjšino žaljivo gesto, napovedano za 13. julij 2020, je dodatno podkrepil predsednik vlade Janša v svoji tviterski reakciji na dokumentarec o požigu Narodnega doma v Trstu. Povzel je stališča italijanskega političnega zgodovinskega revizionizma. Ta je namreč pomembno vpisan v ideologijo sedanje italijanske skrajne desnice. So torej tržaški Slovenci potemtakem drobiž v paktiranju sedanjega slovenskega režima s Salvinijevo ligo, s katero predvsem stranko SDS povezuje ista ideologija zaslepljenega antikomunizma, združenega z demagogijo na podlagi rasizma, seksizma in sovraštva do nemočnih beguncev?

Tako naši slovenski sonarodnjaki onkraj čedalje zaznavnejše meje, kot mi, podaniki slovenskega režima »nove normalnosti«, se ob teh dejstvih in gestah lahko zavemo, da je en obraz novega slovenskega Janusa smejoči se »spravni« obraz predsednika Pahorja in drugi obraz z mrkim pogledom predsednika vlade Janše. Ni prvič, da je zadevna prvina zunanje politike izraz regresivnosti notranje politike.

Zahtevamo, da predsednik Pahor, če mu je sploh mar vsaj za videz verodostojnosti najvišjega izvoljenega predstavnika naroda, prekliče svojo namero poklona izmišljotinam italijanskega postfašizma in ta preklic pospremi z iskrenim opravičilom slovenski manjšini na Tržaškem.

Skrajno desničarska vlada je odredila okupacijo simbolno ključnega javnega prostora

ograja nasilje

Včerajšnji deveti petkov protest (19. junija 2020) bo prišel v sramotno zgodovino »janšizma« zaradi načrtne ograditve celotnega Trga republike v strahu pred protestniki, ki ga je očitno odredilo jedro sedanje skrajno desničarske vlade. Ni šlo zgolj za domislico policije, omenjeni represivni akt predvsem povsem jasno demonstrira namene sedanje vlade SDS-a, ki ji asistirajo pomilovanja vredni politični plačanci.

Namesto, da bi vladajoči varovali odprtost javnega prostora za državljanke in državljane, so s svojimi v črne oklepe odetimi silami uzurpirali v simboličnem smislu ključni javni prostor v državi, prostor zbiranja pred hramom demokracije! Ne le to, nasilno so odstranjevali protestnike, ki so mirno prebirali slovensko ustavo. Lahko se sprašujemo, ali je s tem ravnanjem skrajno desničarska vlada nemara hotela izzvati nepremišljeno jezno dejanje kakega protestnika?

Ugotoviti smemo, da sedanji protesti, ki se intenzivirajo iz tedna v teden, ne merijo samo na arogantna dejanja oblastnikov, ampak predvsem opozarjajo na prihodnost, kakršna se nam obeta, če bomo kot državljani dovolili nadaljevanje izgradnje represivne države kot infrastrukture nedemokratičnega političnega režima. To se dogaja tudi z nezakonitim, protiustavnim in preprosto avtokratskim uzurpiranjem javnih institucij ali z njihovim demoliranjem. Zlasti slednja težnja je očitna pri objavljenih namenih »sesutja« javne RTV. Domnevno »uspešna bitka proti Covidu-19«, kakršno bi z manj nepotrebne represije izbojevala tudi bolj demokratična vlada ob sodelovanju zavednih državljank in državljanov, vsekakor ne odtehta vseh zaskrbljujočih in izrecno avtoritarnih ravnanj Janševega režima.

Ugotavljamo, da ta postavlja Slovenijo na napačno stran zgodovine. Protesti proti janšizmu se namreč uvrščajo v vse bolj artikulirano svetovno protestno gibanje proti rasizmu, seksizmu, izključevanju manjšin in uničevanju okolja. Pri tem pa je pomemben še širši okvir vsestranskega poglabljanja ekonomske in družbene neenakosti, ki botruje zgodovinsko novim oblikam fašistoidnih politik, kakršne v vrsti dežel vodijo klike pravih političnih gangsterjev. Ko zagovarjamo sedanje proteste, ne zagovarjamo samo pravice do javnega izražanja mnenja, ki ga potem žal nihče ne jemlje resno, ampak zagovarjamo tudi artikulirane zahteve. Te se zgoščeno izražajo predvsem v eni, zahtevi po odstopu za slovensko demokracijo smrtno nevarne vlade.

Ob teh ugotovitvah se odrekamo apelu na predsednika republike, naj po včerajšnjem ravnanju policije poskusi zaščiti odprtost javnega prostora republike, ki jo predstavlja, saj pri njegovi vse pogosteje izpričevani popolni politični slepoti vidimo le obžalovanja vredno kolaboracijo s skrajno desnico v imenu sprave, če jo sploh vzamemo resno, ki se ji je »janšizem« že v izhodišču dejansko odrekel.

Eskalacijo policijskega nasilja moramo ustaviti na začetku

jenull nasilje aa

Na včerajšnjih petkovih protestih je bilo večje število posameznikov, po poročilih medijev naj bi jih bilo sedem, deležnih popolnoma neopravičljive, čezmerne in brutalne uporabe policijske prisile, med njimi je bil ponovno Jaša Jenull. V Alternativni akademiji zato svarimo pred legitimacijo represije in njeno uporabo, na kar je nedavno opozoril Forum za demokracijo (»Policijska represija proti protestnicam in protestnikom je popolnoma nedopustna!«) in z več kot 100 uglednimi podpisi državljank in državljanov sprožil alarm, ki ga ne smemo preslišati.

Očitno je, da obsojanja in pozivi ob protidemokratičnih ravnanjih sedanje vlade ne dosegajo drugega učinka kot propagandnih zavajajočih in pogosto psovaških odgovorov tako samega predsednika vlade kot tudi vulgarnih, fašistoidno in rasistično obarvanih reakcij »madžarskih medijev« ter armade trolov na družbenih omrežjih. Vse našteto pa je predvsem jasna evidenca dejstva, da imamo vlado, ki ji ne gre za oblikovanje družbenega soglasja, ampak za vzpostavitev avtokratskega režima. Glede na vsa ravnanja, izjave, odnos do javnih ustanov in civilno družbenih organizacij je očitno, da imamo trenutno opraviti z vlado družbenega nesoglasja, ki želi delovati na podlagi povzročanja delitev in konfliktov z vsemi, ki z njo ne podpišejo pakta o enoumju. Zato veliko širši spekter družbenih dejavnikov od le ozko političnih nima druge izbire kot dosledno zahtevati njen odstop. Tudi protestniki po Sloveniji mirno in z velikim vložkom umetniške domišljije legitimno zastopajo opisano zahtevo.

Društvo Alternativna akademija je bilo eno prvih med javno delujočimi združenji, če ne čisto prvo, ki je – takrat še pod imenoma Liberalna akademija – opozorilo na pomen realnega poimenovanja politične strankarske formacije, zdaj celo predstavljajočo oblast. Zaradi prevladujočega medijskega poimenovanja zlasti stranke SDS za »desnosredinsko« se je ustvarjal zmotni vtis o »normalnosti« in »sprejemljivosti« njene ideologije izključevanja različnih družbenih manjšin in splošnega oženja prostora demokracije. Povsem razvidno pa je, da sedanjo vlado vodi ekstremno desničarska stranka.

Tovrstne politične formacije praviloma nimajo posebnih zadržkov tudi glede uporabe represivnih sredstev proti zagovornikom demokracije. »Incident«, ki se je zgodil na omenjenih demonstracijah, je korak preko pregovorne rdeče črte in zato opozarjamo, da lahko šele odstop sedanje vlade prepreči eskalacijo vsakršnega nasilja v slovenski družbi.

Slovenija se pogreza v novi avtoritarizem

NETOPIRJI PROTEST PROTI JANŠI, 28. 2. 2020 78

Ali bo Slovenija zdržala neznosen tempo političnega pogrezanja v avtoritarizem, ki smo ga žal med redkimi napovedali pred začetkom mandata Janševe tretje vlade? In kaj ga nas lahko pred tem scenarijem ustavi, zgolj množični ulični protesti? Ali si naša država lahko privošči restavracijo ksenofobnega nacionalizma, politično orbanizacijo in koketiranje z višegrajsko skupino, zavračanje Evropske unije in njenih institucij, socialni kolaps in zatiranje kulturnih delavcev, podrejanje medijev in diskreditacije novinarjev, bo njena demokracija zmogla prenesti Janševo brezobzirno politiko revanšizma, odstavljanja neposlušnih, politizacijo stroke, celo epidemiološke, nastavitve lakajskih urednikov in novinarjev v medije, ki jih dosega preko državnih podjetij, podrejanje struktur vojske in policije, vse trenutne kadrovske zamenjave in vse politikantske poteze? Za katere je predsednik vlade odkril odlično kamuflažno sredstvo v obliki boja proti epidemiji?

Politično, psihološko in gospodarsko pogrezanje v avtoritarizem je v državo pripeljalo dvojne izredne razmere, zaradi katerih se domača in tuja javnost nenehno sprašujeta, kako je mogoče v rekordnem času nič več kot treh tednov državo pahniti v skupino tistih, ki avtokratsko prezirajo človekove pravice in medije, se spogledujejo z idejami policijskih in vojaških režimov? Državo, v kateri je manjšanju demokratičnih standardov zaradi svoje bližine oblasti naklonjena slovenska RKC, če ne omenjamo pajdaških strank, SMC z Zdravkom Počivalškom in DeSUS z Aleksandro Pivec, predsednikov republike, državnega sveta in parlamenta, pa seveda podpore Viktorja Orbana, tudi v obliki madžarskega financiranja zdaj vladnih medijev? Če ne omenjamo povsem zmedene in anemične opozicije?

Vladajoča koalicija je ekspresno zamenjala vodstvo policije in vojske, zdaj je v postopku iskanja novega direktorja Sove, ker so prejšnjega disciplinirali in preprosto ekskomunicirali. Ravnokar vidimo, da je za šefa kriminalistov nastavila osebo, pred kratkim preiskovano zaradi sumov spolnega napada – vse po načelu »pomembno je, da je naš«, znanja in osebni dosje pa pri tem nista nobena ovira! S tem tudi zbuja povsem utemeljen sum, da namerava s to kadrovsko potezo vlada že v kali zatreti preiskavo o nezakonitem financiranju iz tujine. Podoben masaker je iz neracionalnih razlogov izpeljala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in po dveh tednih je na tem, da zamenja skupaj dve (različni) vodji. Navkljub javnemu pismu dve ducatov epidemiologov, ki so razkrili, da je stroka pretežno odrezana od odločanja o ukrepih v boju proti virusu.

Ampak še ni dovolj, politika pred stroko je vodilo tudi pri sprejemanju gospodarskih ukrepov, kamor je za glavnega svetovalca nastavljen lojalni ekonomist dr. Matej Lahovnik. In dalje: vladna depeša, ki Svetu Evrope sporoča, da večina slovenskih medijev pripada nekdanjemu komunističnemu režimu, ima le en namen, namreč prikriti trenutne medijske pritiske in ambicijo, da se bo polastila vseh medijev po zgledu iz mandata 2004-2008. Verjetno začenši z RTV Slovenija in STA. Na drugi strani je vlada odprla fronto z nevladniki in zdaj zahteva, da s podpisom aneksa prostovoljno odstopijo od pogodb, kar razumemo kot obliko zatiranja nevladnih ustanov. K temu omenimo še nadvse sumljive posle okoli nabave zaščitne medicinske opreme in poskuse, da bi vojska dobila policijska pooblastila ali da bi državljane nadzirala preko mobilnikov, kar so presenetljivo zavrnili celo nekateri ustavni pravniki na desnici, kot je dr. Matej Avbelj, ki sicer ne zamudijo nobene priložnosti za podporo predsedniku SDS.

Ni dvoma, da se povsem potrjujejo vsa dramatična svarila iz javnega pisma 150 slovenskih akademikov in se pred našimi očmi v rekordnem času vzpostavlja anomalija evropskih demokracij, ko se pogrezamo v neke že presežene grozljive čase, ki jih je madžarski intelektualec Gáspár Miklos Támas diagnosticiral kot obliko postfašizma. Pri tem je pri analizi sledil tudi zgledu iz svojega madžarskega okolja, ki je trenutno največji zgled Janeza Janše. In če Viktorju Orbanu grozi celo izključitev iz »njegove« Evropske ljudske stranke, kar je želja 13 predsednikov strank iz različnih delov Evrope, če se svet in Evropska unija zgražata nad izgubo demokratičnih standardov na Madžarskem, se v Sloveniji številni intelektualci, stranke in RKC še vedno močno ogrevajo nad prav takšno možnostjo. Kam torej? Možnost je le ena: ljudstvo si bo moralo izboriti svobodo nazaj.

Ali lahko pravno državo zavaruje preiskovani kršitelj njenih načel in norm?

hojs sds

Duh in črka opozoril pisma 150 akademikov in svaril, ki smo jih v jeku nastajanja nove vladne koalicije pod vodstvom SDS še pred tem zapisali v Alternativni akademiji, se očitno uresničujeta. Govorimo o nevarnostih za demokracijo in pravno državo že v fazi oblikovanja ministrske ekipe. Če za hip pustimo ob strani vprašanja o profesionalni kompetentnosti posameznih predlogov za ministre tretje Janševe vlade, želimo v nizu spornih predlogov opozoriti na enega, sedanjega direktorja Nove 24TV Aleša Hojsa za ministra za notranje zadeve, ob katerem ne moremo spregledati njegove simptomatičnosti za celotni »koncept« nastajajoče vladavine.

Kot je splošno znano, je Nova 24TV najizrazitejši eksponent iz tujine financirane medijske mašinerije, očitno ekstremno dejavne pri širjenju strahu, osebnih diskreditacij, sovražnega govora in drugih oblik, milo rečeno, žaljive in nekorektne politične propagande. Ne glede na to pa je zadevni medij trenutno del preiskave NPU-ja o nezakonitem financiranju delovanja stranke SDS iz tujine. In zdaj kaže, da bomo dobili ministra za notranje zadeve, ki ima velike pristojnosti tudi v odnosu do NPU-ja. Gre torej za povsem jasno razviden konflikt interesov, zaradi katerega bi kandidat moral sam odstopiti, če že predlagatelj ne umakne tega očitno spornega predloga in se ne zgane politika. Če ne bo bodisi odstopa od kandidature bodisi umika predloga, bo več kot očitno, da je namen predlagatelja preprečiti ali vsaj ogroziti in zamegliti zadevno preiskavo, morda še kakšno drugo.

Podoben konflikt vidimo tudi pri predsedniku vlade, ki toži državo za 900.000 evrov odškodnine, glede na njegove stalne klevete o »krivosodju« in osebne napade na sodnike pa si težko predstavljamo, da to ne bo ustvarjalo dodatnega pritiska nanje. Zato pozivamo vse akterje v slovenski politiki in v za zdaj še »neorbaniziranih« medijih, da nedvoumno opozorijo na omenjeno navzkrižje interesov in zahtevajo polno transparentnost delovanja pristojnih organov, od katerih je močno odvisno delovanje pravne države in posledično obstoj demokracije!

Poziv poslankam in poslancem: boste na strani politične oportunosti?

zombi

Da se z novo vlado pod Janezom Janšo približuje obdobje, od katerega si lahko obetamo nižanje demokratičnih standardov, erozijo pravne države, napade na sodstvo in novo avtoritarnost po zgledu Viktorja Orbana v vseh segmentih družbe, smo ob svarilih drugih, žal premalo slišanih glasov, že opozorili javnost.

Nismo pa pričakovali, da se bodo ob načrtni politiki sovraštva, strahu in izključevanja, še pred potrditvijo mandatarja v Državnem zboru, pojavile tudi odkrite simpatije s tistimi, ki grozijo s fizičnim nasiljem. Da si verjetni prihodnji mandatar privošči na svojih socialnih profilih diskreditirati protestnike še pred njihovim shodom in jih primerjati z ljudožerci, nas ni presenetilo, ker takšne žalitve uporablja že najmanj od protestov leta 2012, ko jih je poimenoval za levičarske fašiste in zombije. Toda njegova posredna obramba svojega morebitnega ministra za notranje zadeve, poslanca Zvonka Černača, ki je odkrito podprl grožnje s fizičnim obračunom s protestniki – te bi morali pričakati in »dobro nalomiti« – zelo neposredno priča o nezaslišani politični volji mirno dopuščati najmanj verbalne napovedi nasilja, ne zgolj širiti sovraštvo in nestrpnost.

Od organov pregona zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zaradi kaznivih dejanj in zaščitijo protestnike! Obenem pa v Alternativni akademiji pozivamo poslanke in poslanke, da znova razmislijo, ali so pripravljeni prevzeti svojo osebno in politično odgovornost s tem, ko prihodnost Slovenije predajajo v roke politični kliki, ki še pred izvolitvijo niti malo ne skriva svojega resničnega obraza in se odkrito spogleduje s totalitarnostjo. Zavedamo se majhne možnosti, da bi pri tistih, ki želijo participirati pri oblasti Janeza Janše, prebudili njihov moralni čut, ki so ga vendar s svojim pristankom po sodelovanju pri njegovi koaliciji močno zatajili, tudi za ceno popolnih zanikanj svoje lastne poprejšnje kritičnosti. V demokraciji je včasih res tako, da smemo zgolj ponižno upati na zmago razuma, moralnosti in osnovnih človeških vrednot. Če jim poslanke in poslanci ne mislijo slediti, bodo v zgodovini države za vedno ostali zapisani kot sleherne morale izpraznjeni prvovrstni zgledi politične oportunosti.

Grožnje, žalitve in diskreditacije nas ne bodo prestrašile!

goebbels mikrofon

Pred nekaj dnevi je 75 podpisnic in podpisnikov pisma »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«, ki so se mu kasneje pridružili še številni drugi z željo po podpisu, javnosti posredovalo svoje opozorilo glede politične prihodnosti Slovenije. V njem pišemo, da si naša relativno mlada demokracija ne more in ne sme privoščiti nove avtoritarnosti, orbanizacije in nacionalističnega populizma, med drugim pa tudi ne nezakonitega financiranja strank iz tujih virov in zastrupljanja s politično propagando medijev.

Danes, le štiri dni po javni objavi naših stališč, lahko ogorčeno ugotavljamo, da smo zaradi pisma doživeli plaz skrbno načrtovanih osebnih diskreditacij, nizkotnih žalitev, laži, poniževanj in manipulacij. Čeprav ne moremo reči, da nismo pričakovali takšnih reakcij, so te na najbolj brutalen in primitiven način pokazale, kako prav smo imeli v svojih ugotovitvah, da v Sloveniji že živimo globoko politično enoumje, ki je pripravljeno s pomočjo svojih medijskih trobil brez zadržkov kompromitirati svoje nasprotnike.

Ker nimamo vpliva na oblikovanje medijskih vsebin, lahko zato zgolj nemočno opazujemo dogajanje in kot znanstvenice in znanstveniki merimo tisto, kar sicer že poznamo: uničujoče učinke propagandne mašinerije neke stranke, umazanega diskurza osebnih žalitev in blatenj, pa tudi neposrednih groženj in zastraševanj. Zavedamo se, da nismo ne prva in tudi ne zadnja žrtev, a vendar čutimo dolžnost znova izreči svarilo, da si radikalna politika s takšnimi metodami in sredstvi, vrednimi totalitarnih režimov, ne zasluži nobenega vidnega mesta na političnem parketu, kaj šele, da bi vodila Slovenijo!

Kdo je dedič totalitarnih partij 20. stoletja, najbolj natančno dokazuje smešna, ne preveč inteligentna, groteskna grožnja Odvetniške družbe Matoz kot pravne predstavnice stranke SDS prvopodpisanemu prof. ddr. Rudiju Rizmanu. Ker verjamemo, da ima javnost neodtujljivo pravico do informiranja, tudi do informiranja o infantilni in patološki maščevalnosti stranke SDS, v celoti priobčujemo to besedilo, ki sodi v antologijo antidemokratičnega zastraševanja drugače mislečih.

Podpisnice in podpisniki smo zavezani k poštenosti in sledenju resnici, zato nas naročene grožnje pred sodnimi postopki s strani tistih, ki v imenu sejanja sovraštva nenehno govorijo o nujnosti svobode besede, ne bodo ne prestrašile in ne uklonile!

ddr. Rudi Rizman

s podpisnicami in podpisniki pisma »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«

 

Poziv k obsodbi politizacije neodvisnih preiskovalnih organov in policije

janša hrv

V Alternativni akademiji pozivamo predsednika republike, predsednika vlade v odstopu, predsednika Državnega zbora, vse prvake političnih strank, poslanke in poslance in najširšo javnost, da nemudoma obsodijo poskus politizacije neodvisnih preiskovalnih organov in policije, do katerega je prišlo včeraj z vdorom skupine parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v Nacionalni preiskovalni urad, kjer so opravili nenapovedani nadzor.

Niti najmanjšega dvoma ni, da s takšnimi nezakonitimi in nevarnimi posegi stranka SDS zlorablja svojo politično moč in poskuša zastraševati organe zaradi postopkov, ki bi utegnili biti sproženi proti njej.

Na podoben način izražamo ogorčenje in zahtevamo, da vsi omenjeni obsodijo izjavo poslanca Žana Mahniča, ko je z zelo nedvoumnimi besedami generalni direktorici policije Tatjani Bobnar zagrozil,  da »naj pomisli na svojo prihodnost«.

Omenjeno dogajanje zgolj dan po objavi javnega pisma 75 zaskrbljenih profesoric in profesorjev dokazuje, kako močno prav so imeli, ko so javnost opozorili, da bo z novo vlado Janeza Janše ogrožena slovenska demokracija in da lahko kmalu pričakujemo restavracijo totalitarnih vzorcev ravnanj oblasti. Po svoje smo lahko prvaku SDS hvaležni, da je svojo avtoritarnost demonstriral še pred morebitno sestavo svoje koalicije, s katero želi zaobiti predčasne volitve, in s tem dovolj nazorno pokazal, kakšen režim lahko pričakujemo.

Poziv 150 akademikov: “Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!”

no fear

Podpisnice in podpisniki tega poziva smo resno zaskrbljeni vpričo trenutnih političnih dogovorov ob nastajanju Janševe koalicije, saj menimo, da lahko državo hitro popeljejo v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.

Svoje prepričanje utemeljujemo na dosedanji škodljivi, radikalno nestrpni in izključujoči politiki stranke SDS, za katero smo prepričani, da v slovenski politični prostor ne more prinesti napovedane politične stabilnosti in družbenega razvoja, ker je nesprejemljiva na več ravneh, od katerih v nadaljevanju navajamo le nekatere.

Prvič, nesprejemljiva je zaradi političnih vrednot, saj s svojo avtoritarnostjo, izključevanjem, težnjo po podrejanju družbenih sistemov, orbanizacijo in nacionalističnim populizmom pomeni veliko nevarnost za demokratično kulturo in politične procese v državi.

Drugič, nesprejemljiva je ekonomsko in socialno, ker želi izpeljati brezglavo privatizacijo podjetij, javnega šolstva in zdravstva, svoj škodljiv vpliv na domače gospodarstvo in socialo pa je že dokazala v letih, ko smo v Sloveniji imeli prvo in drugo Janševo vlado.

Tretjič, nesprejemljiva je z vidika vpeljave potrebnih ukrepov proti dramatičnim podnebnim spremembam, saj je SDS večkrat pokazala, da sodi med tako imenovane zanikovalce vpliva človeka na klimatske spremembe, s čimer odkrito zasmehuje znanstvene ugotovitve. Naša država bi postala s takšno koalicijsko vlado edinstvena v Evropski uniji!

Četrtič, nesprejemljiva je z vidika politične in medijske kulture, saj se poslužuje odkrite retorike sovraštva, nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in laži, pri čemer uporablja svoja medijska trobila za propagando, širjenje ideologije, lažnih novic in teorij zarot, diskreditacij posameznic in posameznikov ali političnih nasprotnic in nasprotnikov.

Petič, nesprejemljiva je zaradi neposrednih pritiskov na sodstvo, odkritih poskusov njegove lustracije, podrejanja in končno tudi zaničevalnega odnosa, ko gre za obisk sodišč in prevzemanje sodnih pozivov.

Šestič, nesprejemljiva je zaradi reinterpretacij in potvarjanj zgodovinskih dejstev, odnosa do NOB, rehabilitacije domobranstva, prisvajanja slovenske osamosvojitve, kar vse zlorablja v politične namene.

Sedmič, popolnoma nesprejemljiva je, ker svojo propagando nezakonito financira iz tujih virov, ki so najtesneje povezani z avtoritarno vlado sosednje države, s čimer sta resno ogroženi naša suverenost in finančna neodvisnost, ki sta nujni pogoj za obstoj pravne države in demokracije, pa tudi za boj proti korupciji.

Ob tem opozarjamo še na troje. Najprej na dejstvo, da obstoječe stranke, ki želijo skleniti pakt s SDS, kar je rešitev, ki jo po vsem sodeč podpira tudi predsednik republike, tega ne počnejo zaradi ničesar drugega kot lastnih političnih računic ali logike preživetja, kar pomeni, da bi vodenje Slovenije v celoti prepustili mešetarjenju s strankarskimi interesi namesto skrbi za dobrobit državljank in državljanov.

Nadalje na to, da lahko, glede na izkušnjo z delovanjem prve in druge Janševe vlade, utemeljeno domnevamo, da izogibanje predčasnim volitvam ne bo pripeljalo do večje stabilnosti in razcveta, ampak kvečjemu do novih konfliktnih stanj v različnih sferah družbenega sistema.

Končno pa velja, da je v domači praksi tip politike, kot je Janšev, navkljub zmedeni situaciji v Evropi, že prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, a je s pomočjo nekaterih oportunističnih množičnih medijev pri nas še vedno dojet kot »desnosredinski«. Pasivna medijska podpora avtoritarnim težnjam, retoriki odkritega sovraštva in razrastu propagandnih medijev z denarjem tujih političnih botrov zato utira pot normalizaciji škandalozne in nedopustne politične prakse.

Čeprav se zavedamo svojega omejenega vpliva in okoliščine, da lahko naša mnenja dosežejo javnost predvsem s pomočjo novinark in novinarjev, želimo s tem pismom pozvati vse razumne dejavnike v politični sferi, da storijo vse za obvarovanje občutljive slovenske demokracije pred grozečo avtoritarno oblastjo.

ddr. Rudi Rizman

s podpisnicami in podpisniki po abecednem vrstnem redu:

dr. Milica Antić Gaber

dr. Tomi Bartole

dr. Jana Batič

dr. Marcela Batistič Zorec

dr. Ljubo Bavcon

dr. Anton Bebler

dr. Milena Mileva Blažić

dr. Rado Bohinc

dr. Bojan Borstner

dr. Janez Bregant

dr. Valentin Bucik

dr. Sanja Cukut Krilić

dr. Lucija Čok

dr. Aleš Črnič

dr. Nenad Čuš Babič

dr. Božidar Debenjak

dr. Jasminka Dedić

dr. Bojan Dekleva

dr. Iztok Dolenc

dr. Srečo Dragoš

dr. Božidar Flajšman

dr. Marko Fonović

dr. Miha Fošnarič

dr. Slavko Gaber

dr. Peter Glavič

dr. Nataša Gregorič Bon

dr. Tatjana Greif

dr. Tomaž Grušovnik

dr. Mitja Hafner Fink

dr. Miran Hladnik

dr. Andreja Hočevar

dr. Marjan Hočevar

dr. Spomenka Hribar

dr. Hajdeja Iglič

dr. Vlasta Jalušič

dr. Maca Jogan

dr. Božidar Kante

dr. Dušan Keber

dr. Darja Kerec

dr. Friderik Klampfer

dr. Rudi Klanjšek

dr. Peter Klepec

dr. Matjaž Kmecl

dr. Igor Koršič

dr. Andreja Kocijančič

ddr. Zdenko Kodelja

dr. Tina Kogovšek

dr. Mirt Komel

dr. Bogomir Kovač

dr. Gorazd Kovačič

dr. Matjaž Krajnc

dr. Lev Kreft

dr. Ivan Kristan

dr. Roman Kuhar

dr. Marko Lah

dr. Tamara Lah

dr. Vesna Leskošek

dr. Uršula Lipovec Čebron

dr. Andrej Lukšič

dr. Sarah Lunaček Brumen

dr. Breda Luthar

dr. Oto Luthar

dr. Ljubica Marjanovič Umek

dr. Jasna Mažgon

dr. Metka Mencin

dr. Jože Mencinger

dr. Viljem Merhar

dr. Dana Mesner Andolšek

dr. Vlado Miheljak

dr. Vesna Mikolič

dr. Marko Milosavljević

dr. Zdravko Mlinar

ddr. Matjaž Mulej

dr. Rajko Muršič

dr. Boris A. Novak

dr. Tanja Oblak Črnič

dr. Luka Omladič

dr. Neda Pagon

dr. Stane Pejovnik

dr. Dragan Petrovec

dr. Jože Pirjevec

dddr. Andrej Pleterski

dr. Dušan Plut

dr. Martin Pogačar

dr. Marko Polič

dr. Olga Poljšak Škraban

dr. Martin Premk

dr. Igor Pribac

dr. Dušan Radonjič

dr. Barbara Rajgelj

dr. Špela Razpotnik

dr. Danijel Rebolj

dr. Tanja Rener

dr. Božo Repe

dr. Rado Riha

dr. Jana Rošker

dr. Blaž Rozman

dr. Andrej Rus

Stane Saksida

dr. Renata Salecl

dr. Mitja Sardoč

dr. Peter Simonič

dr. Boris Sket

dr. Božidar Slapšak

dr. Svetlana Slapšak

dr. Marjan Smrke

dr. Slavko Splichal

dr. Ivan Svetlik

dr. Marjan Šimenc

dr. Andrej Šorgo

dr. Iztok Šori

dr. Ivan Šprajc

dr. Renata Šribar

dr. Darko Štrajn

dr. Damijan Štefanc

dr. Jelica Šumič Riha

dr. Darja Tadić

dr. Peter Tancig

dr. Simona Tancig

dr. Veronika Tašner

dr. Marina Tavčar Krajnc

dr. Borut Telban

dr. Niko Toš

dr. Vito Turk

dr. Samo Uhan

dr. Andrej Ule

dr. Mirjana Ule

dr. Peter Umek

dr. Tomaž Vec

dr. Gregor Veble Mikić

dr. Mitja Velikonja

dr. Valerija Vendramin

dr. Matjaž Vesel

dr. Boris Vezjak

dr. Igor Vobič

dr. Aleš Vodopivec

dr. Barbara Vodopivec

dr. Nina Vodopivec

dr. Peter Vodopivec

dr. Žiga Vodovnik

dr. Joso Vukman

dr. Darij Zadnikar

dr. Anja Zalta

dr. Simona Zavratnik

dr. Aleš Završnik

dr. Vida Zei

dr. Tomaž Zupančič

dr. Pavel Zgaga

dr. Sonja Žorga

 

Recimo glasni »NE« skrajni desnici v Sloveniji

jj umazal ime

Ni mogoče na kratko pojasniti kompleksnih razlogov, zakaj slovensko politiko trenutno preplavlja osupljiva nenačelnost in uveljavljanje partikularne koristi s praznimi pojasnili o »občem dobrem« za državo. Izkoriščanje prehodnih pozicij moči za uveljavljanje kratkoročnih ciljev in pridobivanje privilegijev za vsako ceno je v vsakdanjem razumevanju politike nujno potrebno zaznati kot nemoralnost, kajti to tudi je. Ironija slovenskih družbenih in političnih procesov nam pove, da so se ti procesi začeli odvijati po slovenskih vstajah (2012–2013) s promocijo politike, ki je samo sebe uspešno razglasila za »moralno-etično«, zdaj pa bo prva v celoti zavrgla svoja načela.

Če bi trenutna slovenska politična dogajanja po odstopu Marjana Šarca označevale samo moralne dileme in problemi različnih ravni korupcije, še ne bi bilo treba biti plan zvona. Na ozadju razpada osnovnih etičnih standardov in politične načelnosti zlasti pri strankah, ki so se voljne hlapčevsko podrediti skrajno desničarski formaciji SDS v zameno za meglene obljube o dokončanju »projektov« in »realizaciji programov«, se kaže perspektiva hudega poškodovanja demokracije in verjetno še česa veliko hujšega.

Anesteziranje javne občutljivosti na vulgarno in brutalno strankarsko propagando medijev v madžarski lasti žal v teh dneh in tednih intenzivno poteka tudi v vseh centralnih množičnih medijih. Izostaja vsaka analiza evolucije slovenskega ekstremizma, njegovih manipulacij, širjenja lažnih novic, diskreditiranja državljank in državljanov, ki jim še uspe javno izraziti svojo zgroženost itd. Nenadoma tip politike, ki je v sedanji politično dezorientirani Evropi vendarle še prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, v Sloveniji s pomočjo medijev še vedno velja le za »desno sredinski«. Pasivno medijsko sprejemanje avtoritarne govorice, zamaskirane v »demokratično svobodo govora«, vodi v tako imenovano »normalizacijo« ekstremizma.

Če je razpad prej omenjene politične morale vsem razumljivo poimenovanje nevarnih trenutnih igric v Sloveniji, pa verjamemo, da se na ravni širše družbe le ohranja nekaj več načelnosti kot na ravni politike. Seveda zgolj ogorčenost in zgroženost ob tajnih dogovorih med strankami SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki lahko hitro postane podlaga politični pasivnosti, ne bo dovolj. Treba je razumeti materialne interese radikalnih političnih skupin in njihovih oligarhično povezanih mešetarskih partnerjev v sferah financ in tako imenovanega gospodarstva, ki v Sloveniji in drugod po Evropi in Ameriki presojajo, da je prišel njihov trenutek za eno od novih ponovitev zavajanja volivcev in za podreditev družbe avtoritarni oblasti, ki na koncu ne obvladuje več niti same sebe. Opozarjamo na zgled nemške krščanske demokracije, ki je ob prvem prestopku povezovanja s skrajno desnico v Turingiji odločno rekla »NE«!

Pozivamo vse dejavnike v politični sferi, ki lahko vplivajo na obvarovanje občutljive slovenske demokracije, da podoben »NE« v trenutkih, ko so se našle stranke, ki bi zaradi osebnih koristi paktirale z Janšo, izrečejo tudi v Sloveniji.