Zelo dolgo smo čakali na vzpostavitev razmer za tako imenovano depolitizacijo RTV Slovenija, ki ostaja osrednji javni zavod na področju medijev. Pomen ohranitve statusa javnega zavoda je še toliko bolj pomemben, ker je področje medijev sicer pretežno privatizirano, kar ni v prid njihove verodostojnosti in razvoju profesionalnega neodvisnega novinarstva. Povsem razumemo, da so vsi akterji, ki so kakorkoli imeli možnost vpliva na vzpostavljanje zakonskega okvira za avtonomno javno RTV – od vlade, preko ustavnega sodišča do potrpežljivih dejavnikov civilne družbe – v nasprotju s prejšnjo vlado upoštevali potrebo po pravni utemeljenosti vsakega koraka na poti reševanja javnega zavoda iz primeža neskrupulozne politične propagande, še zlasti v posameznih hujskaških oddajah.
Po ključnih aktih na podlagi novega Zakona o RTV pa se v zadnjem mesecu, zadnjih tednih in dnevih pojavljajo še bolj noro hujskaške, lažnive in celo žaljive oddaje, v kateri smo priča grobemu potvarjanju dejstev in, ne nazadnje, kršitvam osnovnih pravil novinarske korektnosti.
Zadnji tak primer v vrsti podobnih, je bila oddaja ARENA, v kateri smo bili priča mnogim natolcevanjem in povsem nedokazanim trditvam. Vrhunec vsega tega pa je bilo sprevračanje samega pomena pojma pravice do svobode javnega govora. Oddaja je dosegla obžalovanja vredne standarde Janševe zasebne Nove TV24. Prepričani smo, da ekipa vsiljenih propagandistov v času vladavine SDSa, ki ne zaslužijo nazivov novinarji in uredniki, prispeva k degradaciji novinarskega poklica in pred svojim pričakovanim odhodom s funkcij uničuje še tiste ostanke ugleda javne RTV, ki so po njenem razdiralnem delovanju še preostali.
Glede na to bi pričakovali, da bi se novo vodstvo, četudi trenutno še ne v povem popolni sestavi, vsaj verbalno distanciralo od tovrstnega razsajanja in zlorabljanja televizijskega časa, ki ga surogatni novinarji in njihovi »skrbno izbrani« gostje v studiu še imajo na svojo brezobzirno voljo.
Kot predstavniki civilne družbe in širše javnosti z veliko osuplostjo spremljamo dogajanje, ki ga smemo razumeti na način, kakor da predsednik vlade Robert Golob po nekaj mesecih mandata in ravnokar prestani interpelaciji v parlamentu izreka svojevrstno nezaupnico notranji ministrici Tatjani Bobnar.
Težko se je znebiti vtisa, da želi premier ob zavračanju imenovanja Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije disciplinirati ministrico, vedno močnejše pa so tudi govorice, da bi jo rad zamenjal. Razloga ne poznamo, beremo zgolj o ugibanjih in tem, da naj bi bil Lindav neprimeren, ker ni dovolj »počistil« s kadri prejšnje Janševe garniture – tako se je pred kamerami izrazil sam. Takšno navodilo zveni silno nenavadno in predstavlja obliko politične intervencije v strokovno delovanje ministrstva in policije, pri čemer omenjena nezaupnica kaže na nevaren vzorec, ki mu je sledila prejšnja avtoritarna Janševa vlada.
Spomniti želimo, da je politični uspeh Golobove vlade v večji meri posledica civilnodružbenega vrenja zoper nedemokratični režim, ki ga je želel vpeljati šef SDS in ga v neki meri tudi je. Med glavnimi žrtvami sta bila prav ministrica in Lindav. Trenutno pa se zdi, da bi nekdo rad s civilno družbo instrumentalizirano manipuliral in se ob tem sklicuje na »revanšistične« potrebe. Čudimo se predsedniku vlade in njegovim prišepetovalcem, ki želijo nespametno kadrovati v resorju, znotraj katerega zaenkrat niso pokazali na nobene nepravilnosti; zadrževanje imenovanja generalnega direktorja policije za nameček spominja na Janševo zavlačevanje z imenovanjem tako imenovanih evropskih tožilcev iz Slovenije.
Najslabše, kar bi se lahko zgodilo, bi bilo, če bi Golob začel posnemati svojega predhodnika tam, kjer je to najmanj potrebno, pri čemer ni jasno, kakšno usodno napako naj bi ministrica zagrešila. Če si je ravnanje pustil slepo svetovati, bi nas moralo dodatno skrbeti, zdaj in za vse prihodnje primere. Ob tem bi se res moral zavedati, da on ni Janša in nima vernikov, ki mu bodo molče sledili in ga podprli. Če bo presojal ali celo odstavljal ljudi po političnem ključu, ne bo nič boljši od predhodnika.
Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo/Forum za demokracijo/Alternativna akademija/Gibanje za družbeno odgovornost
O IZGUBI ČASTI IN ODGOVORNOSTI VODSTVA JAVNE RTV
(Na rob odstopa direktorja narodnega muzeja)
Direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car je s svojim odstopom pokazal, da ni povsem brez časti. Pustimo ob strani, kako je sploh prišel na ta položaj. Ko je spoznal, da je kot direktor muzeja odgovoren za napako, zaradi katere se je zamajal ugled največje muzejske ustanove pri nas, je podal svoj odstop. Kot je dejal, je bil pri pripravi razstave »Popotovanja. Umetniška zbirka družine Boljkovac«, ki so jo strokovnjaki brez izjeme ocenili za skupek sicer morda atraktivnih ponaredkov, naiven in je zaupal napačni osebi, a da bi ohranil ugled muzeja in njegovih odličnih strokovnjakov, je s položaja direktorja Narodnega muzeja Slovenija nepreklicno odstopil.
Primerjava s proslulim mega projektom Panorama RTV Slovenija se ponuja sama po sebi, le da je pri Panorami v igri bistveno več denarja, politično motiviranih zaposlitev in razprodaje ugleda. Po slabo, pristransko in neprofesionalno izpeljanem volilnem projektu in ukinitvi paradnih oddaj, kot so (bili) Studio City, Globus, Točka preloma, Politično in Odkrito, je vodstvo (R)TV Slovenija Panoramo mesece napovedovalo kot vrhunec objektivnega, poglobljenega in kritičnega novinarstva in z njim utemeljevalo kadrovsko izčrpavanje Dnevnika in Odmevov. Po pričakovanjih se je drag in dolgo pripravljan projekt Panorama izkazal za beden ponaredek programov komercialnih televizij, ki ne dosega programskih standardov javne radiotelevizije in ima po podatkih Večera komaj enoodstotno gledanost. Za to šlamastiko je ne le objektivno, ampak tudi neposredno kot vršilec dolžnosti direktorja televizije odgovoren generalni direktor RTV Slovenija, skupaj z njim pa tudi urednica informativnega programa in predsednik programskega sveta RTV Slovenija.
Če bi imeli ti ljudje vsaj trohico časti in odgovornosti in bi jim bilo mar za ugled RTV Slovenija, bi sledili zgledu Pavla Carja in nepreklicno odstopili.
Alternativna akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost
POZIV NA VOLITVE
Spoštovane državljanke in državljani, čas je za državljansko odločitev, ki bo vrnila demokracijo v državo: pojdimo na volitve!
Pred nami je zgodovinska odločitev: bolj kot kadarkoli prej je nujno, da se podamo na volišča. To je priložnost za vse, ki želimo dobro svoji državi, nam samim in prihodnjim rodovom.
Vsak od nas lahko prispeva, da zaustavimo razkroj demokratične ureditve Slovenije ter njeno vračanje v zgodovinsko preživelo partijsko avtokracijo, ki nadzira vse: policijo, sodstvo, neodvisne institucije in medije, ki je vse bolj podobna oblasti, kakršna danes vlada v Orbanovi Madžarski in kakršni smo se pred 30 leti zoperstavili na plebiscitu.
Želimo biti del jedra Evrope in ne njene nedemokratične periferije, ki pod pajdaškimi avtokrati skupaj z Janezom Janšo vzpostavlja avtoritarne režime.
Prav vsak glas šteje, da zaustavimo nestrpno in zaničevalno javno govorico, prezir, sovraštvo, laži, diskvalifikacije in politikantsko prikrojevanje zgodovine vse bolj razklanega naroda; da razkrijemo prozorno in ceneno politično navijaštvo, da ustavimo iz tujine kupljena strankarska javna trobila in da razklenemo okove, v katere je Janševa partija vklenila tudi javno RTV.
Dovolj je prikrivanja socialnih stisk ljudi in revščine, laganja, korupcije, draginje in prozornega predvolilnega podkupovanja za ceno neobvladljivega zadolževanja države!
Zaustavimo nerazumna in nedopustna izzivanja sedanje vlade v svetovni politiki, ker resno ogrožajo Slovenijo in ji jemljejo vpliv in ugled.
Vsak glas proti sesuvanju države šteje. Nikogar od manjših strank ne podcenjujemo, toda sami vidimo največjo moč za rešitev demokracije v tem, da prispevamo naše glasove zavezništvu strank demokratične opozicije: SD, LMŠ, SAB, Levici in Gibanju Svoboda, ki bodo skupaj oblikovale čvrsto vladno koalicijo. Želimo in zahtevamo, da Slovenijo povedejo na pravo pot v dobro vseh njenih državljank in državljanov, vseh prebivalcev Slovenije.
Poskrbimo, da bo vsaka od teh petih strank zastopana v parlamentu in da bodo skupaj sooblikovale močno vlado za blagor vseh ljudi.
Izbira je naša! Priložnost, da pomagamo Sloveniji do boljše prihodnosti, je tu: na volitvah! Naša moč je v naših glasovih. Nobenega ne smemo izgubiti; premišljeno jih uporabimo za demokracijo, svobodo in solidarnost.
Podpisnice in podpisniki (po abecednem vrstnem redu):
Alternativna Akademija, Forum za demokracijo, Gibanje za družbeno odgovornost
PROTESTNA IZJAVA
Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal
Politično mešetarjenje v znanosti in visokem šolstvu je doseglo novo dno po zaslugi avtokratske oblasti. Že tako podcenjujoče skromnega prispevka države za raziskovalno dejavnost in še posebej sramotnega za visoko šolstvo se je, sploh ne prvič, polastila še lakomna kvaziznanstvena skupina SDS-ovih podanikov. Denar za naložbe v družbo znanja, v mlade ustvarjalne ljudi, v znanstveno odličnost in vrhunsko visoko šolstvo pred očmi vse bolj obubožane znanstvene skupnosti zdaj odteka v izmišljene in z ničemer strokovno utemeljene strankarske projekte, ki imajo za edini cilj napolniti žepe poslušnih strankarskih kimavcev, ki bodo politiki nato vračali usluge.
Že videni vzorci sovražnega teptanja pravne države in prevzemanja medijev, vključno z nacionalno RTV, zdaj vdirajo še v znanstveno sfero. Tako kot partijski aparatčiki v nezakonitem Programskem svetu RTV vidijo v kritikah na svoj račun omejevanje medijske svobode, bodo kritike na račun samozvanih akademij znanosti, rokohitrskih zasebnih študijskih programov ter pred nekaj dnevi ustanovljenega »javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo« pod pokroviteljstvom Boruta Rončevića, ki mu je oblast namenila razkošnih 5,2 milijona evrov za dve leti, politikantsko označene kot poseg v avtonomnost znanosti in nasprotovanje policentričnemu razvoju. Čeprav gre pri slednjem za notorno strankarsko kuhinjo po načelu: Ti meni Rudolfovo, jaz tebi Parsifal!
Usodnejši od materialnega je hkratno kakovostno obubožanje znanosti, ki bo sledilo, če bodo nacionalne prioritete postali projekti, katerih edina referenca je njihova všečnost politiki. Njihova »znanstvena spoznanja« bodo verodostojna toliko, kot so verodostojne zgodovinske in druge laži, ki jih v prid svojih gospodarjev producirajo politični nastavljenci na RTV, ali volilne napovedi v prid vladajoči stranki, ki jih producira agencija Parsifal.
Zato najbolj odločno protestiramo proti temu skrajno neetičnemu in nezakonitemu ravnanju oblasti zoper slovensko znanost in se pridružujemo shodu za znanost, ki bo v sredo na Kongresnem trgu pred Univerzo. Čas je, da se režimu upre znanstvena skupnost – v resnici se mora, če želi preživeti!
Za koordinacijsko skupino:
Rado Bohinc, Lucija Čok, Božidar Flajšman, Spomenka Hribar, Polona Jamnik, Dušan Keber, Bogomir Kovač, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Vesna Mikolič, Stane Pejovnik, Emil Milan Pintar, Jože Pirjevec, Barbara Rajgelj, Danijel Rebolj, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Blaž Rozman, Svetlana in Božidar Slapšak, Slavko Splichal, Darko Štrajn, Ivan Svetlik, Niko Toš, Vito Turk, Boris Vezjak
Odkar je v Sloveniji na oblasti nelegitimna skrajna desničarska vlada s svojimi avtoritarnimi prijemi, smo priča stopnjevanju brutalnih pritiskov na neodvisnost javnih in tudi zasebnih medijev. V strokovnih družboslovnih krogih in neodvisnih združenjih civilne družbe smo že pred nastopom te vlade jasno in nedvoumno opozorili javnost na nevarnosti, ki grozijo občutljivi slovenski demokraciji. Spomnimo na primer na znamenito »pismo 150 akademikmov«, ki je februarja 2020 posvarila pred vsem, kar spremljamo danes. V dveh letih so se vsa temačna predvidevanja z neverjetno naglico ob polni podpori koalicijskih partnerjev v vladi in parlamentu v celoti uresničila in zdaj že presegajo tudi najbolj mračna predvidevanja. Pri tem nas ne sme zavesti dejstvo, da je tudi slovenska skrajna desnica »modernizirana«, da zna obilno zlorabljati digitalna sredstva komunikacije, med vsem drugim, v tem kontekstu pa tudi svojo antidemokratično dejavnost razglaša za demokratično in zakonito. Za doseganje videza zakonitosti in demokratične legitimnosti pa potrebuje čim bolj vodotesno kontrolirane medije propagande in čim bolj utišane glasove nasprotovanja svojemu početju.
Od začetka je bilo popolnoma razvidno, da bo vlada Janeza Janše storila vse, kar je mogoče z zlorabo mehanizmov oblasti in v bistvu koruptivnega odločanja v parlamentu, za popolno podreditev javnega servisa RTV. Kot lahko presojamo po vseh indikacijah, gre v »prvi fazi« za podreditev predvsem javne RTV načrtom stranke SDS za še en prevzem oblasti, čemur bi zelo verjetno sledilo končno uničenje zavoda kot javne institucije, katere naloga je med drugim tudi ohranjanje neodvisnosti in profesionalnosti novinarstva. V primeru uspeha manipulacij stranke SDS na prihodnjih volitvah torej lahko pričakujemo privatizacijo javnega servisa in ni treba veliko ugibati, v čigavo tudi materialno korist, če upoštevamo aktualen madžarski vzor.
Po konstituiranju Programskega sveta RTV v vnebovpijoči nelegitimni in protizakoniti sestavi se je nemudoma začela eskalacija brezobzirnih izjav in napovedi stopnjevanja dejanj, kakršnim smo priča od prevzema vodenja javnega zavoda s strani gospoda Graha Whatmougha. Zahteva vprašljivo legitimnega predsednika nadzornega sveta dr. Rončevića za »vpogled v dokumentacijo o sodelovanju z inštitutom Mediana« pa je v vsej poplavi postopkov in ukrepov podrejanja javnega zavoda najbolj neskriti akt pretvorbe medija v propagandno orodje vladajoče stranke. Že sama zahteva je poseg v temeljno avtonomijo izvajalcev programov RTV, njena uveljavitev pa nam bo prejkone prinesla ponarejene ankete in s tem uveljavitev propagandnih laži, prikazanih kot resnice.
Apeliramo na stranke opozicije, da storijo vse, da preprečijo politični prevzem javnega servisa, na tamkajšnje novinarje pa, da se zločinskemu dejanju teptanja medijske avtonomije, in to celo s strani tistih, ki odpirajo nekakšen politične fakultete za medije, odločno uprejo.
(Darko Štrajn, govor na »petkovem protestu«, 15. 10. 2021)
Zdaj kot državljanke in državljani republike Slovenije, o kateri lahko utemeljeno dvomimo, da je do naziva »republika« še upravičena, zardevamo zaradi nesramne, žaljive in lažnive kampanje Predsednika vlade proti komisiji Evropskega parlamenta in zlasti proti nekaterim njenim članicami in članom osebno. Vendar pa ob tem z vsakim pojmom mednarodne komunikacije in diplomacije skreganim vpitjem, ne smemo pozabiti na v nebo vpijoče do skrajnosti zavržno blatenje profesorja Ljuba Bavcona.
Domnevam, da danes med nami, ki smo tukaj zbrani, ni nikogar, ki bi zagovarjal kakršnokoli moraliziranje. Sam se nerad pogovarjam o morali. Toda, ko slišim za janšizem, se poudarjeno hočem pogovarjati o morali. Žalitve in neskončno sprevrnjene laži na račun pokojnega profesorja Bavcona, s katerimi so Predsednik vlade in trenutno predsedujoči Evropski uniji ter njegovi bevskajoči pudlji preplavili medije madžarskih lastnikov in družbena omrežja, presegajo vse predstave o tem kako daleč je vladajoča falanga zmožna iti. Ne gre samo za nepietetnost, gre za izraz popolne nemoralnosti, ki ilustrira vso pokvarjenost in brezobzirnost oblastniških drž sedanje nelegitimne garniture na čelu države.
Pri tem je težko razložiti, zakaj je ravno profesor Bavcon, intelektualec, pravnik in znani zagovornik človekovih pravic tarča tako zavržnega žaljenja, še zlasti po njegovi smrti. Odgovor je najbrž treba iskati v pojmovanju pomena prava in pravosodja v glavah vodje in članstva SDS. Profesor Bavcon je v mnogih svojih zapisih jasno zatrjeval, da je pravo s svojo veliko pomembnostjo za varovanje mirnega sožitja v družbi samo del tega sožitja in da brez podpore v upoštevanju splošne morale ne more polno delovati. Vsi, ki smo ga kdaj srečali, se spomnimo njegove humane drže in jasno izražene morale. Morda je prav ta njegova moralna pokončnost za pogled omenjenih skrajno desničarskih akterjev moteča.
Posmrtne žalitve profesorja Bavcona pa niso samo zavržno govorjenje, ampak so glede na politične visoke pozicije, s katerih so emitirane, naravnost resna zločinska dejanja. Čeprav se zdi, da gre za simbolne geste, gre glede na njihovo učinkovanje za nekaj podobno proslulega kot je prekupčevanje z orožjem ali sprejemanje podkupnine ob neznanem času na neznanem kraju ali kot so ukazi policiji naj s prisilnimi sredstvi obračunava s protestniško množico. Še več, s tem, ko se kopičijo tako podla zmerjanja, izmišljotine in sprevračanja resnice na račun takšnega častnega človeka kot je bil profesor Ljubo Bavcon, se ta nanašajo tudi na vse, ki pripoznavamo njegovo človeško, moralno in strokovno veličino. Posredno smo vsi mi, ki zavračamo sedanjo pokvarjeno vlado, Ljubo Bavcon.
Ob tem pozivam Mestni svet občine Ljubljana in župana Zorana Jankovića, da čim prej razmislita o poimenovanju ulice ali trga z imenom profesorja Ljuba Bavcona.
Že drugič v komaj dobro začetem predsedovanju Slovenije Svetu EU so visoki predstavniki institucij EU opozorili, da slovenski predsednik vlade ne more govoriti v imenu celotne EU. Ta za Slovenjo sramotni demanti se je nanašal na izjavo Janeza Janše, v kateri najavlja skrajno restriktiven in sovražen odnos do potencialnega prihoda beguncev iz Afganistana.
V Alternativni akademiji samovoljno izjavljanje gospoda Janše najostreje in z globokim zgražanjem obsojamo. Očitno gre za že videne geste nemoralnega in politično kriminalnega spodbujanja ksenofobije in z ničemer utemeljenega sovraštva proti žrtvam družbenega razpada – to pot v Afganistanu. Tamkajšnje dogajanje je posledica zapletenih zgodovinskih procesov, ki jih je najprej sprožila nekdanja Sovjetska zveza, nadaljevala pa zahodna aliansa. V zadnjih fazah poskusov vsiljevanja demokracije z oboroženo silo ob hkratnem ignoriranju spoznanj sodobne antropologije in kulturnih študij o dogajanju v državi je kljub protestom osveščene javnosti več let sodelovala tudi Slovenija.
Ni mogoče zanikati, da gre v primerih večjih migrantskih pritiskov za zahtevne probleme, h katerim pa je zato še toliko bolj treba pristopati premišljeno, sistematično, z občutljivostjo ter na podlagi evropskih vrednot solidarnosti, spoštovanja človekovih pravic in človekovega dostojanstva. S podpihovanjem sovraštva do beguncev je degradirano tudi dostojanstvo vseh državljank in državljanov vsiljeno ksenofobnih držav, ki razumemo razsežnosti tovrstnih dogajanj.
Nobenega dvoma ni, da Janša in njegovi vse bolj neskrito neonacistični podporniki računajo, da bodo z zavržnim ščuvanjem, širjenjem izmišljotin, lažnih novic in mobiliziranjem najnižjih oblik nacionalizma, ki ga imenujejo »domoljubje«, okrepili politični kapital pred bližajočimi se volitvami. Zaradi tega prozornega namena so politična dejanja vladajoče politične klike, pa tudi nekaterih drugih desničarskih strank, še bolj zavržna in vsega obsojanja vredna.
Iz Evropske komisije ob pričakovanem prilivu večjega števila beguncev iz Afganistana prihajajo signali, ki kažejo na zbiranje politične volje za organizirano, dostojnejše in bolj človeško ravnanje z ljudmi, ki jih okoliščine silijo k iskanju zatočišča zunaj meja svoje nesrečne domovine. Pozivamo slovensko javnost, da s kritičnim odnosom do že sproženih lažnih novic in ščuvanja pokaže, da v Sloveniji ne sprejemamo kulture strahu in sovraštva in da s tem tudi pokaže, da se naša država uvršča med dežele, kjer veljajo vrednote solidarnosti in človekovih pravic, še zlasti v primeru, ko tako solidarnost eksistenčno ogroženi ljudje najbolj potrebujejo.
Skupine in organizacije civilne družbe, ki se povezujemo v koordinacijski skupini ZAVEZNIŠTVA ZA DEMOKRATIČNO IN PRAVIČNO SLOVENIJO, izražamo vso podporo protestnemu shodu proti nelegitimni vladi Janeza Janše, ki bo v petek 28. maja 2021 ob 18h na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Gre za shod v nizu petkovih kolesarskih protestov, ki bo glede na predvideno širino udeležbe kulminacija izražanja zaskrbljenosti in ogorčenja zavednih in odgovornih državljank in državljanov zaradi razmer v državi, ki jih posebej poudarjeno označujeta nezaslišana samovolja oblasti in ideološko motivirano razdvajanje družbe.
Pridružujemo se pozivom k takojšnjemu odstopu avtoritarne Janševe vlade, spremembi volilnega sistema in razpisu volitev. Slovensko ljudstvo si bo moralo znova izboriti svobodo!
Iz Alternativne akademije se tokrat ne oglašamo zato, ker bi bili zgroženi ali vznemirjeni zaradi ekscesnega dogodka, posameznega simptoma ali za demokracijo nevarne izjave.
Oglašamo se zaradi dogajanj, torej niza dogodkov, ki nakazujejo, da se Slovenija kumulativno vse bolj bliža odločilnim spremembam družbenega ustroja, kar zaobsega politične spremembe, globoke sistemske transformacije, uničenje odprte javnosti in predvsem odstranitev trojne delitve oblasti, ki je za obstoj demokracije nepogrešljiva. Ob tem bi lahko govorili še o težnjah po nesmotrni in tudi koruptivni privatizaciji sistemskih ustanov in dejavnosti, ki v interesu javnosti lahko delujejo samo kot javne.
Prav v minulem tednu so se vsa dogajanja izredno zgostila. Priča smo procesu, ki grozi, da utegne postati nepovraten ali pa da bodo njegove posledice še dolgo nepopravljive.
Obnašanje vlade, oziroma njenega predsednika Janeza Janše v zvezi s potrditvijo tožilcev, med drugim tudi za funkcije na evropski ravni, skupaj z mnogimi dosedanjimi pritiski na sodno vejo oblasti jasno kaže na nespoštovanje ločenosti sodne veje oblasti in na neupoštevanje nujne neodvisnosti tožilcev pri njihovem delu. Da gre za »nadgradnjo« dosedanjega truda te vlade glede popolnega obvladovanja policije najbrž ni treba posebej ugibati. Ravnanja policije zlasti ob protestih so vse bližje meji, onkraj katere lahko govorimo o sistematičnem policijskem nasilju.
Prav v tednu, ko so zaznave omejevanja medijske svobode na ravni EU pripeljale do obravnave Slovenije kot vse bolj problematične države, so se stopnjevali pritiski na STA, ki jih je predsednik vlade dopolnil z zahtevo po odstopu direktorja agencije. Skupaj s poseganjem v avtonomijo ustanov na drugih področjih, ki lahko delujejo samo z visoko stopnjo neodvisnosti, to kaže na namero po sistemskem obvladovanju pomembnih gradnikov demokracije. Poleg tega nesprejemljivo ukazovanje strokam (od medicine preko pedagogike in statistike do zgodovine) že povzroča zelo škodljive posledice, kar je najbolj očitno iz bornih rezultatov boja proti epidemiji.
V Alternativni akademiji smo vedno gojili kritičen odnos do medijev. Med drugim poglavitnim »mainstream« medijem očitamo precej površnosti in neanalitičnosti, pa tudi nekaj prostovoljne avtocenzure. Tako so vseskozi pristajali na poimenovanju SDSa za »desno sredinsko« stranko. Že lepo število let, z vso očitnostjo pa vsaj od leta 2015 naprej, se je zadevna stranka razvila v politično formacijo, ki ustreza vsem štirinajstim točkam Umberta Eca za določitev fašistoidnosti političnih skupin. Pozivi, kakršni so vsebinsko prazni apeli tudi predsednika republike po sodelovanju s tako politično formacijo, pomenijo zaslepljevanje javnosti. Ali bi si kdo lahko predstavljal, da bi zmerne francoske stranke sodelovale z Nacionalno fronto Marine Le Pen ali nemške vodilne stranke z dokaj vplivno Alternativo za Nemčijo? Kljub temu, da so slovenski mediji precej »slabovidni«, ko gre za prepoznavanje zaskrbljujočih političnih pojavov, da prakticirajo neznosno »uravnoteževanje« in da pretežno zožujejo prostor izražanja neodvisne in kritične javnosti, jih je nedvomno potrebno braniti, ko so napadeni s strani skrajne desnice. Z ubranitvijo svobode medijev morda nekoč lahko celo pričakujemo obnovo odprtega in kakovostnega medijskega okolja.
Teden, v katerem slovenska demokracija doživlja težke udarce, je zaključila melodrama strankarskega surogata, ki se imenuje SMC. Zlasti poslanci te vse bolj neobstoječe stranke se očitno ne zavedajo svoje zgodovinske odgovornosti za usodo Slovenije, za katero se je nekoč zdelo, da se razvija v inovativno družbo z odprto demokracijo. Še ena seja Sveta te stranke, ki so jo sprožili nekateri posamezni poslanci, ker jih je morda ob zapletih z STA in imenovanjem tožilcev vendarle malce zapekla vest, je končno spet ustoličila gospoda Počivalška kot ikono politično-gospodarskega klientelizma. SMC ostaja ključna podpornica vlade skrajne desnice.
Opozarjamo torej na logiko dogajanj, o katerih se ne kaže več slepiti. Čas je, da se akterji civilne družbe, družbenih ustanov in še delujočih segmentov politične opozicije postavijo po robu eskalaciji samovolje, avtoritarnosti in političnega avanturizma najslabše vrste.
alternativna akademija 