Grožnje, žalitve in diskreditacije nas ne bodo prestrašile!

goebbels mikrofon

Pred nekaj dnevi je 75 podpisnic in podpisnikov pisma »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«, ki so se mu kasneje pridružili še številni drugi z željo po podpisu, javnosti posredovalo svoje opozorilo glede politične prihodnosti Slovenije. V njem pišemo, da si naša relativno mlada demokracija ne more in ne sme privoščiti nove avtoritarnosti, orbanizacije in nacionalističnega populizma, med drugim pa tudi ne nezakonitega financiranja strank iz tujih virov in zastrupljanja s politično propagando medijev.

Danes, le štiri dni po javni objavi naših stališč, lahko ogorčeno ugotavljamo, da smo zaradi pisma doživeli plaz skrbno načrtovanih osebnih diskreditacij, nizkotnih žalitev, laži, poniževanj in manipulacij. Čeprav ne moremo reči, da nismo pričakovali takšnih reakcij, so te na najbolj brutalen in primitiven način pokazale, kako prav smo imeli v svojih ugotovitvah, da v Sloveniji že živimo globoko politično enoumje, ki je pripravljeno s pomočjo svojih medijskih trobil brez zadržkov kompromitirati svoje nasprotnike.

Ker nimamo vpliva na oblikovanje medijskih vsebin, lahko zato zgolj nemočno opazujemo dogajanje in kot znanstvenice in znanstveniki merimo tisto, kar sicer že poznamo: uničujoče učinke propagandne mašinerije neke stranke, umazanega diskurza osebnih žalitev in blatenj, pa tudi neposrednih groženj in zastraševanj. Zavedamo se, da nismo ne prva in tudi ne zadnja žrtev, a vendar čutimo dolžnost znova izreči svarilo, da si radikalna politika s takšnimi metodami in sredstvi, vrednimi totalitarnih režimov, ne zasluži nobenega vidnega mesta na političnem parketu, kaj šele, da bi vodila Slovenijo!

Kdo je dedič totalitarnih partij 20. stoletja, najbolj natančno dokazuje smešna, ne preveč inteligentna, groteskna grožnja Odvetniške družbe Matoz kot pravne predstavnice stranke SDS prvopodpisanemu prof. ddr. Rudiju Rizmanu. Ker verjamemo, da ima javnost neodtujljivo pravico do informiranja, tudi do informiranja o infantilni in patološki maščevalnosti stranke SDS, v celoti priobčujemo to besedilo, ki sodi v antologijo antidemokratičnega zastraševanja drugače mislečih.

Podpisnice in podpisniki smo zavezani k poštenosti in sledenju resnici, zato nas naročene grožnje pred sodnimi postopki s strani tistih, ki v imenu sejanja sovraštva nenehno govorijo o nujnosti svobode besede, ne bodo ne prestrašile in ne uklonile!

ddr. Rudi Rizman

s podpisnicami in podpisniki pisma »Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!«

 

Poziv k obsodbi politizacije neodvisnih preiskovalnih organov in policije

janša hrv

V Alternativni akademiji pozivamo predsednika republike, predsednika vlade v odstopu, predsednika Državnega zbora, vse prvake političnih strank, poslanke in poslance in najširšo javnost, da nemudoma obsodijo poskus politizacije neodvisnih preiskovalnih organov in policije, do katerega je prišlo včeraj z vdorom skupine parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v Nacionalni preiskovalni urad, kjer so opravili nenapovedani nadzor.

Niti najmanjšega dvoma ni, da s takšnimi nezakonitimi in nevarnimi posegi stranka SDS zlorablja svojo politično moč in poskuša zastraševati organe zaradi postopkov, ki bi utegnili biti sproženi proti njej.

Na podoben način izražamo ogorčenje in zahtevamo, da vsi omenjeni obsodijo izjavo poslanca Žana Mahniča, ko je z zelo nedvoumnimi besedami generalni direktorici policije Tatjani Bobnar zagrozil,  da »naj pomisli na svojo prihodnost«.

Omenjeno dogajanje zgolj dan po objavi javnega pisma 75 zaskrbljenih profesoric in profesorjev dokazuje, kako močno prav so imeli, ko so javnost opozorili, da bo z novo vlado Janeza Janše ogrožena slovenska demokracija in da lahko kmalu pričakujemo restavracijo totalitarnih vzorcev ravnanj oblasti. Po svoje smo lahko prvaku SDS hvaležni, da je svojo avtoritarnost demonstriral še pred morebitno sestavo svoje koalicije, s katero želi zaobiti predčasne volitve, in s tem dovolj nazorno pokazal, kakšen režim lahko pričakujemo.

Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!

no fear

Podpisnice in podpisniki tega poziva smo resno zaskrbljeni vpričo trenutnih političnih dogovorov ob nastajanju Janševe koalicije, saj menimo, da lahko državo hitro popeljejo v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.

Svoje prepričanje utemeljujemo na dosedanji škodljivi, radikalno nestrpni in izključujoči politiki stranke SDS, za katero smo prepričani, da v slovenski politični prostor ne more prinesti napovedane politične stabilnosti in družbenega razvoja, ker je nesprejemljiva na več ravneh, od katerih v nadaljevanju navajamo le nekatere.

Prvič, nesprejemljiva je zaradi političnih vrednot, saj s svojo avtoritarnostjo, izključevanjem, težnjo po podrejanju družbenih sistemov, orbanizacijo in nacionalističnim populizmom pomeni veliko nevarnost za demokratično kulturo in politične procese v državi.

Drugič, nesprejemljiva je ekonomsko in socialno, ker želi izpeljati brezglavo privatizacijo podjetij, javnega šolstva in zdravstva, svoj škodljiv vpliv na domače gospodarstvo in socialo pa je že dokazala v letih, ko smo v Sloveniji imeli prvo in drugo Janševo vlado.

Tretjič, nesprejemljiva je z vidika vpeljave potrebnih ukrepov proti dramatičnim podnebnim spremembam, saj je SDS večkrat pokazala, da sodi med tako imenovane zanikovalce vpliva človeka na klimatske spremembe, s čimer odkrito zasmehuje znanstvene ugotovitve. Naša država bi postala s takšno koalicijsko vlado edinstvena v Evropski uniji!

Četrtič, nesprejemljiva je z vidika politične in medijske kulture, saj se poslužuje odkrite retorike sovraštva, nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in laži, pri čemer uporablja svoja medijska trobila za propagando, širjenje ideologije, lažnih novic in teorij zarot, diskreditacij posameznic in posameznikov ali političnih nasprotnic in nasprotnikov.

Petič, nesprejemljiva je zaradi neposrednih pritiskov na sodstvo, odkritih poskusov njegove lustracije, podrejanja in končno tudi zaničevalnega odnosa, ko gre za obisk sodišč in prevzemanje sodnih pozivov.

Šestič, nesprejemljiva je zaradi reinterpretacij in potvarjanj zgodovinskih dejstev, odnosa do NOB, rehabilitacije domobranstva, prisvajanja slovenske osamosvojitve, kar vse zlorablja v politične namene.

Sedmič, popolnoma nesprejemljiva je, ker svojo propagando nezakonito financira iz tujih virov, ki so najtesneje povezani z avtoritarno vlado sosednje države, s čimer sta resno ogroženi naša suverenost in finančna neodvisnost, ki sta nujni pogoj za obstoj pravne države in demokracije, pa tudi za boj proti korupciji.

Ob tem opozarjamo še na troje. Najprej na dejstvo, da obstoječe stranke, ki želijo skleniti pakt s SDS, kar je rešitev, ki jo po vsem sodeč podpira tudi predsednik republike, tega ne počnejo zaradi ničesar drugega kot lastnih političnih računic ali logike preživetja, kar pomeni, da bi vodenje Slovenije v celoti prepustili mešetarjenju s strankarskimi interesi namesto skrbi za dobrobit državljank in državljanov.

Nadalje na to, da lahko, glede na izkušnjo z delovanjem prve in druge Janševe vlade, utemeljeno domnevamo, da izogibanje predčasnim volitvam ne bo pripeljalo do večje stabilnosti in razcveta, ampak kvečjemu do novih konfliktnih stanj v različnih sferah družbenega sistema.

Končno pa velja, da je v domači praksi tip politike, kot je Janšev, navkljub zmedeni situaciji v Evropi, že prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, a je s pomočjo nekaterih oportunističnih množičnih medijev pri nas še vedno dojet kot »desnosredinski«. Pasivna medijska podpora avtoritarnim težnjam, retoriki odkritega sovraštva in razrastu propagandnih medijev z denarjem tujih političnih botrov zato utira pot normalizaciji škandalozne in nedopustne politične prakse.

Čeprav se zavedamo svojega omejenega vpliva in okoliščine, da lahko naša mnenja dosežejo javnost predvsem s pomočjo novinark in novinarjev, želimo s tem pismom pozvati vse razumne dejavnike v politični sferi, da storijo vse za obvarovanje občutljive slovenske demokracije pred grozečo avtoritarno oblastjo.

Rudi Rizman

s podpisnicami in podpisniki po abecednem vrstnem redu:

Milica Antić Gaber

Ljubo Bavcon

Anton Bebler

Milena Mileva Blažić

Rado Bohinc

Valentin Bucik

Lucija Čok

Nenad Čuš Babič

Božidar Debenjak

Srečo Dragoš

Božidar Flajšman

Miha Fošnarič

Peter Glavič

Tatjana Greif

Tomaž Grušovnik

Spomenka Hribar

Hajdeja Iglič

Vlasta Jalušič

Maca Jogan

Dušan Keber

Darja Kerec

Rudi Klanjšek

Andreja Kocijančič

ddr. Zdenko Kodelja

Bogomir Kovač

Gorazd Kovačič

Matjaž Krajnc

Ivan Kristan

Roman Kuhar

Vesna Leskošek

Metka Mencin

Jože Mencinger

Vlado Miheljak

Vesna Mikolič

Zdravko Mlinar

Rajko Muršič

Boris A. Novak

Luka Omladič

Neda Pagon

Stane Pejovnik

Dragan Petrovec

Jože Pirjevec

Marko Polič

Barbara Rajgelj

Danijel Rebolj

Božo Repe

Rado Riha

Jana Rošker

Andrej Rus

Stane Saksida

Renata Salecl

Mitja Sardoč

Peter Simonič

Boris Sket

Božidar Slapšak

Svetlana Slapšak

Slavko Splichal

Ivan Svetlik

Marjan Šimenc

Iztok Šori

Renata Šribar

Darko Štrajn

Jelica Šumič Riha

Marina Tavčar Krajnc

Niko Toš

Vito Turk

Samo Uhan

Andrej Ule

Mirjana Ule

Boris Vezjak

Aleš Vodopivec

Peter Vodopivec

Simona Zavratnik

Pavel Zgaga

 

Recimo glasni »NE« skrajni desnici v Sloveniji

jj umazal ime

Ni mogoče na kratko pojasniti kompleksnih razlogov, zakaj slovensko politiko trenutno preplavlja osupljiva nenačelnost in uveljavljanje partikularne koristi s praznimi pojasnili o »občem dobrem« za državo. Izkoriščanje prehodnih pozicij moči za uveljavljanje kratkoročnih ciljev in pridobivanje privilegijev za vsako ceno je v vsakdanjem razumevanju politike nujno potrebno zaznati kot nemoralnost, kajti to tudi je. Ironija slovenskih družbenih in političnih procesov nam pove, da so se ti procesi začeli odvijati po slovenskih vstajah (2012–2013) s promocijo politike, ki je samo sebe uspešno razglasila za »moralno-etično«, zdaj pa bo prva v celoti zavrgla svoja načela.

Če bi trenutna slovenska politična dogajanja po odstopu Marjana Šarca označevale samo moralne dileme in problemi različnih ravni korupcije, še ne bi bilo treba biti plan zvona. Na ozadju razpada osnovnih etičnih standardov in politične načelnosti zlasti pri strankah, ki so se voljne hlapčevsko podrediti skrajno desničarski formaciji SDS v zameno za meglene obljube o dokončanju »projektov« in »realizaciji programov«, se kaže perspektiva hudega poškodovanja demokracije in verjetno še česa veliko hujšega.

Anesteziranje javne občutljivosti na vulgarno in brutalno strankarsko propagando medijev v madžarski lasti žal v teh dneh in tednih intenzivno poteka tudi v vseh centralnih množičnih medijih. Izostaja vsaka analiza evolucije slovenskega ekstremizma, njegovih manipulacij, širjenja lažnih novic, diskreditiranja državljank in državljanov, ki jim še uspe javno izraziti svojo zgroženost itd. Nenadoma tip politike, ki je v sedanji politično dezorientirani Evropi vendarle še prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, v Sloveniji s pomočjo medijev še vedno velja le za »desno sredinski«. Pasivno medijsko sprejemanje avtoritarne govorice, zamaskirane v »demokratično svobodo govora«, vodi v tako imenovano »normalizacijo« ekstremizma.

Če je razpad prej omenjene politične morale vsem razumljivo poimenovanje nevarnih trenutnih igric v Sloveniji, pa verjamemo, da se na ravni širše družbe le ohranja nekaj več načelnosti kot na ravni politike. Seveda zgolj ogorčenost in zgroženost ob tajnih dogovorih med strankami SDS, SMC, NSi in DeSUS, ki lahko hitro postane podlaga politični pasivnosti, ne bo dovolj. Treba je razumeti materialne interese radikalnih političnih skupin in njihovih oligarhično povezanih mešetarskih partnerjev v sferah financ in tako imenovanega gospodarstva, ki v Sloveniji in drugod po Evropi in Ameriki presojajo, da je prišel njihov trenutek za eno od novih ponovitev zavajanja volivcev in za podreditev družbe avtoritarni oblasti, ki na koncu ne obvladuje več niti same sebe. Opozarjamo na zgled nemške krščanske demokracije, ki je ob prvem prestopku povezovanja s skrajno desnico v Turingiji odločno rekla »NE«!

Pozivamo vse dejavnike v politični sferi, ki lahko vplivajo na obvarovanje občutljive slovenske demokracije, da podoben »NE« v trenutkih, ko so se našle stranke, ki bi zaradi osebnih koristi paktirale z Janšo, izrečejo tudi v Sloveniji.

Pahor in Šarec naj obsodita poskuse rehabilitacije generala Rupnika

rupnik prisega

Razveljavljena sodba proti generalu Leonu Rupniku zahteva nedvoumno javno obsodbo nespodobnih političnih poskusov rehabilitacije vojnih zločincev, a smo trenutno v državi kvečjemu priča prav nasprotnim tendencam. Zato v Alternativni akademiji svarimo pred manipulacijami, ki se kažejo po odločitvi Vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo proti generalu zaradi njegove izdaje in sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in ki se je končala z usmrtitvijo.

Tudi če že sprejmemo sodno logiko, da je prvotna sodba nezakonita, ker ni vsebovala nekaterih obrazložitev, in tudi če ne bi imeli težav z odločitvijo sodišča, včasih razumljeno kot oprostitvijo in glede česar si pravniki sicer niso enotni, saj bi iz umika pravnomočne sodbe sledilo prav takšno dejstvo, pa ne moremo sprejeti posledičnega poskusa rehabilitacije njegovih dejanj.

Čeprav se postopki na Okrožnem sodišču v Ljubljani zaradi vrnitve v ponovno sojenje še niso odvili, kot popolnoma nesprejemljivo zavračamo možnost, da bi zaradi sodnih procedur morali spremeniti naš pogled na zgodovinska dejstva in posledično skozi nekakšno sodno rehabilitacijo modificirati vrednotenje Rupnikovih dejanj. Kajti nesporno dokazano je domobranski general do konca branil nacizem, bil odkrit zagovornik okupatorja, celo prisegel zvestobo Hitlerju in v imenu zavezništva z njim sovražno deloval proti interesom lastnega naroda.

Poskus prikrajanja zgodovinskih dejstev in političnih manipulacij z njimi na škodo partizanstva in zmage antifašističnih zavezniških sil v drugi svetovni vojni, čemur smo bili priča že pri razveljavljeni sodbi proti škofu Gregoriju Rožmanu, si preprosto ne smemo dovoliti. Zato si želimo, da bi zgodovinska stroka v Sloveniji javnosti brez popuščanj in odlašanj sporočila, da Rupnikova dejanja ne morejo doživeti nobene rehabilitacije in da bodo na veke vekov ostala zavržna!

Na podoben način pričakujemo, da se bosta predsednik republike in predsednik vlade kot najbolj izpostavljena predstavnika politične oblasti jasno opredelila do naših skupnih vrednot in zgodovinskih resnic v situaciji, ko se te v časih ekspanzije političnih laži in »alternativnih« političnih faktografij zdijo ogrožene, kajti doslej tega nista storila. Sporočilo, ki ga pogrešamo iz njunih ust, je lahko samo eno: ne glede na sodne postopke v primeru Rupnika nič ne more izbrisati njegovega vsega prezira vrednega zavezništva z okupatorjem, promocije domobranstva in končno veleizdaje slovenskega naroda.

Ustavimo seksiste sredi Cankarjevega doma!

sexism-1

Alternativna akademija se pridružuje vsem javnim pozivom, ki problematizirajo promocijo knjige Romana Vodeba z naslovom »Prvi spol ali Penis in ženska želja«, napovedano med dogodki v programu knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Tudi sami smo prepričani, da je bila odločitev vodje programa sejma nespametna poteza in da morajo organizatorji odpovedati gostoljubje omenjenemu antifeministu, ki že dolga leta intenzivno širi sovraštvo do žensk s pomočjo svojih za lase privlečenih psihoanalitičnih interpretacij s sklicevanjem na Sigmunda Freuda, ob tem pa odkrito širi popolne nesmisle, povezane z vprašanji spola, položajem žensk in LGBT+ skupnosti v družbi ali družbeno vlogo feminizma.

Vodeb, ki se ne more pohvaliti z nobeno resno strokovno izobrazbo s področja, na katerem rad nastopa kot strokovnjak in mu žal naseda cela paleta množičnih medijev in njihovih urednikov, ima sicer pravico svoje ne prav izvirne misli sejati povsod, koder mu uspeva, toda enako pomembno se nam zdi, da se to ne dogaja na javnih prostorih, kot je Cankarjev dom in ki zaseda privilegirano mesto v kulturni zavesti naroda.

Zato poziv k odpovedi gostoljubnosti ni nobeno znamenje omejevanja prostora svobode izražanja, ampak zaskrbljenosti nad vdorom sovražne in nestrokovne retorike v nacionalne hrame kulture, s čimer se potem Vodebovim seksističnim stališčem proti ženskam in LGBT+ skupnosti podeljuje legitimacija tudi v širših sferah družbenega in kulturnega življenja.

Vodeb in njemu podobni častilci androcentričnega miselnega sloga, ki ga goji del politične desnice, skozi svojo šovinistično govorico in vselej modno seksistično obravnavo ženskam in pripadnicam ali pripadnikom LGBT+ skupnosti odrekajo enakopravni položaj, zaradi česar morajo postati ali ostati družbeno nesprejemljivi in sankcionirani, zato je nujno, da ob vsaki priložnosti jasno izpostavimo njegovo neprimernost in neupravičenost.

Če bo šovinistična in seksistična ideologija na koncu dobila mesto sredi knjižnega sejma, bo to še eno žalostno znamenje naše družbene nezrelosti in nevarnega popuščanja tistim, ki bi še dalje želeli zanikati težko pridobljene pravice žensk in nas potisniti v presežene čase globokega konservativizma in številnih spolnih predsodkov.

Cerar o Kataloniji: nepotrebna in škodljiva izjava

1280px-Estelada_blava.svg

Slovenski zunanji minister dr. Miro Cerar je zagrešil nepopravljivo napako s svojo novo izjavo o Kataloniji po zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije v Luksemburgu. Če že ni zmogel besed, ki bi odsevale vso kompleksnost, zgodovinsko ukoreninjenost problematike in aktualno stanje v EU, pa nismo pričakovali sramotnega in nedopustnega stališča, da se Slovenija ne sme vmešavati v notranje zadeve druge države, sploh če pomislimo na podobnost v osamosvojitvenih težnjah v katalonskem in slovenskem primeru.

Njegovo mnenje, po katerem je skrajno vprašljiva obsodba katalonskih politikov na absurdne kazni zgolj notranja zadeva Španije, podpira tisto pasivno držo v vodilnih ustanovah Evropske unije, ki neposredno prispevajo k ogrožanju demokracije. Poudarjati, da je »Španija demokratična, pravna država in članica EU, ki zagotavlja vsem svojim državljanom temeljne človekove pravice« po tem, ko se je tam zgodila sodba v posmeh pravni državi in istim človekovim pravicam, je s stališča vodje diplomacije države milo rečeno naivno in neprevidno. Pričakovali bi, da se bo na to s svojo grajo odzval slovenski premier in se ogradil od takšnega pogleda.

Lahko sicer poskušamo razumeti, da bi bilo prepogumno, sploh za našega ministra za zunanje zadeve, če bi se neposredno zavzel za cilje obsojenih v Španiji, vendar pa je tudi vsakomur, ki je spremljal dogajanja v zvezi s katalonskimi osamosvojitvenimi težnjami, takoj jasno, da ne vedno napisana pravila demokratičnega dialoga v vsem času poteka katalonske krize s strani centralne oblasti niso bila upoštevana.

Končno pa izjava ob robu tako vidnega srečanja, kot je bilo omenjeno srečanje v Luksemburgu, spodbuja vtis, da ga uradno zagovarja slovenska država (še vedno upamo, da ne) in da je enako tudi tukajšnje javno mnenje. Najmanj, kar bi zdaj morala storiti Šarčeva vlada, je sodelovati pri pobudi po oblikovanju bolj pretehtanega in predvsem odločnejšega stališča o katalonskem problemu, pred katerim si Evropska unija ne more v nedogled zatiskati oči in ušes.