Vabilo na okroglo mizo: Ameriške sanje: med mitom in idealom

american-dream

Društvo Alternativna akademija vabi na okroglo mizo z naslovom

AMERIŠKE SANJE: MED MITOM IN IDEALOM,

ki bo v četrtek, 27. oktobra 2016, ob 18. uri

v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

(zraven FDV, http://www.cjm.si/kontakt), Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Okroglo mizo bo vodil Mitja Sardoč, razpravljalci pa bodo Srečo Dragoš, Vlado Miheljak in Igor Vidmar. Vljudno vabljeni vsi.

V imaginariju ameriškega načina življenja kot tudi ameriške kulture nasploh zasedajo ameriške sanje posebno mesto, saj veljajo za destilirano različico vseh ameriških vrednot. Tako v ekonomiji in politiki kot tudi v popularni kulturi in literaturi, predstavljajo nekakšen arhetip zgodbe o [materialnem] uspehu. Hkrati predstavljajo ameriške sanje – tako v ZDA kakor tudi drugod po svetu – simbol napredka in sinonim upanja. Za razliko od hierarhične strukture ‘stare’ razredne kulture v Evropi, ki jo najbolje opišeta prispodobi o ‘srebrnih žlicah’ in ‘zlatih padalih’ družbenih elit, je obljuba ameriških sanj, kot enem izmed osnovnih motivacijskih dejavnikov množičnega priseljevanja v ZDA, temeljila na nekakšnem meritokratičnem egalitarizmu. To nenazadnje potrjujejo življenjske zgodbe številnih posameznikov, ki ameriške sanje – vsaj v kolikor privzamemo njihovo stereotipno predstavo kot ‘ideologije uspešnosti’ – tudi poosebljajo.

Kljub temu, da veljajo za nesporni temelj ameriške družbe, so v zadnjih nekaj letih ameriške sanje [vse pogosteje] deležne tudi številnih ugovorov in očitkov. Idealizem ameriških sanj oz. vizija, da lahko vsak posameznik uresniči zastavljeni cilj je namreč zamenjala distopična slika socialnega darvinizma, ki ga poganja privid skupnega cilja: materialni uspeh. Ne preseneča torej, da so ameriške sanje zaradi tega t.i. ‘razkoraka v priložnostih’,kakor opozarjajo številni strokovnjaki, ‘v krizi’. Prav ta razkorak med njihovim emancipatoričnim potencialom oz. njihovo idealizirano podobo na eni strani ter naraščajočo neenakostjo oz. vse nižjo socialno mobilnostjo v primerjavi z ostalimi demokratičnimi državami na drugi ustvarja videz, da ameriške sanje pravzaprav ne delujejo.

Srečanje bo posebno pozornost namenilo predstavitvi t.i. ‘standardne’ interpretacije ameriških sanj oz. anatomiji temeljnih razsežnosti tega družbenega fenomena ter kritiki, da predstavljajo prazno ali celo lažno obljubo.

Pri tem se z veseljem ne bomo izognili priložnosti, ki jo ponuja aktualna volilna kampanja obeh predsedniških kandidatov, za razmislek o simptomalnih premikih v političnem showu, pa o vprašanju populizma v dobi digitalnih medijev in o zastarelosti in novosti glavnih ciljev ameriške družbe in politike.

Rezanje žičnate ograje je dejanje državljanske neposlušnosti

zica-ograja

V Alternativni akademiji smo v sporočilu za javnost pod naslovom Žičnata ograja je politični označevalec v prvi polovici januarja letos že jasno opozorili na nesmiselnost in neutemeljenost postavljanja žičnatih ograj na meje. Poleg tega je ograjevanje Evrope (in Slovenije) politično zgrešeno, saj kot smo takrat zapisali, »bridke zgodovinske izkušnje kažejo na to, da se sredinsko prevzemanje večnih tem skrajne desnice v ‘milejši obliki’ nikoli ni obneslo. Praviloma je proizvedlo dodatni vpliv in moč skrajne desnice«. Zdaj, ko je od prvih nehumanih, rasističnih in globoko kolektivno nemoralnih reakcij na pojav beguncev minilo že kako leto, je vidno, da je EU kot celota v svojo najnovejšo zgodovino vpisala še eno sramotno početje, ki ga že lahko štejemo za indikator opuščanja »graditve skupnega evropskega doma«. Še več, vse kaže, da smo se pred več kot četrt stoletja nekdanji »vzhodnjaki« zaman trudili z rušenjem berlinskega zidu in trganjem žičnatih ograj (npr. na meji med Madžarsko in Avstrijo), saj zdaj po Evropi število novih ograj in zidov že skoraj presega tistega iz časov hladne vojne.

V tem okviru postane neznatna kršitev dvomljive zakonodaje pomembno dejanje državljanske neposlušnosti. Andrej Vidic in Peter Rode, ki ju je Kočevsko sodišče obsodilo na groteskno kazen, ker sta prerezala žičnato rezilno ograjo, da bi iz reke Kolpe spravila na obalo nekaj kajakov, sta svojo kršitev res opravila iz praktičnih razlogov. Ker pa po obsodbi dejanja ne obžalujeta, sta jasno pokazala na to, da ograja, ki služi samo kot politični označevalec, brutalno posega v normalno življenje prebivalcev na zadevnem območju. Na območju celotne Slovenije pa ta ograja signalizira postavljanje ovir svobodnemu mišljenju, zožuje razumevanje univerzalnosti človekovih pravic in legitimira sovražni govor.

Sodišče je s svojo kratkovidno obsodbo pravzaprav pripoznalo dejanje Vidica in Rodeta, ki sta državo oškodovala za 44 evrov, za akt državljanske neposlušnosti. Taka posamezna, enkratna dejanja praviloma res kršijo predpise, vendar pa so utemeljena z gledišča tistega kulturnega in etičnega pojmovanja družbe, v katerem pravo šele dobi svoj smisel. Iz lastne nedavne zgodovine vemo, da kolektivna in posamezna dejanja državljanske neposlušnosti prinašajo izboljšave prava v kontekstu demokratične družbe in so pomemben znanilec upora proti sistemu, sploh takrat, ko ta postaja represiven.

Zato ponavljamo svojo zahtevo: »Gospod predsednik, odstranite vendar že to neumno ograjo!«

Kardinalova perverzna potuha domobranstvu je vredna polne obsodbe

Rode Šentjošt

V Alternativni akademiji obsojamo govor kardinala Franca Rodeta med nedeljsko mašo pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom in pričakujemo, da to na podoben način stori tudi širša civilna družba in politični vrh.

Za popolnoma nezaslišane jemljemo njegove ocene o tem, da so v narodnoosvobodilnem boju bili »resnični narodni izdajalci« komunisti, za katere meni, da so izvajali revolucijo, medtem ko je domobranska stran, ki ji je bila maša namenjena, zgolj izvajala kontrarevolucijo, zaradi česar je, kot pravi kardinal, »v nebrzdani sli po oblasti prisilila domoljubne in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja«.

Še zdaleč ni prvič, da se poskuša kolaboracija s Hitlerjem opravičiti in to počnejo tudi predstavniki RKC, toda težko se spomnimo primera, ko bi nekdo s tolikšno željo po sprevračanju vlog žrtve in izvajalca zločina poskušal krivdo za sodelovanje z okupatorjem neposredno zvaliti na pleča tistih, ki so se proti njemu borili, takšno gesto, namreč sodelovanja z okupatorjem, pa označil za prisilo. V skladu s takšni upravičevanjem je tudi domobransko prisego Hitlerju in Tretjemu rajhu leta 1944 v Ljubljani, vključno z udeležbo škofa Rožmana, treba razumeti kot prisilno dejanje – kar je popoln absurd! Kardinal Rode s takšni stališčem tudi zgrešeno generalizira in prenaša dogajanje v ljubljanski pokrajini na celotno slovensko območje, za nameček pa posredno obsoja vse duhovnike, ki so se priključili partizanskemu boju ali ga podprli.

Takšno letošnje legitimiranje sodelovanja z okupatorjem v njegovem govoru dopolnjuje rehabilitacijo domobranstva iz preteklih let, ko so na isti prireditvi že paradirali fantje v domobranskih uniformah in odkrito slavili 70. letnico domobranstva. V času, ko se evropski državniki poklanjajo žrtvam nacifašizma, obiskujejo koncentracijska taborišča in ko se širom Evrope iz leta v leto bolj krepi zavedanje o trpljenju in grozi, ki sta ga fašizem in nacizem povzročila in prepričanje, da se grozote nikoli več ne smejo ponoviti, se sredi Slovenije vrhovni predstavniki slovenske Cerkve in Vatikana brez sramu zatekajo k iskanju argumentov o tem, zakaj je bilo treba prijeti za orožje okupatorja, stopiti na njegovo stran in z njim kolaborirati.

Podobno smo šokirani tudi nad drugimi zaničljivimi in grobimi kardinalovimi stališči in zlorabo zgodovinskih dejstev, ko je v svoji rehabilitaciji domobranstva vse napredne in narodno zavedne ljudi v času vojne uspel opisati kot zmanipulirane sledilce komunizma, označenega za politično ideologijo sovraštva, zaničevanja in mržnje.

Zato v Alternativni akademiji predlagamo, da posamezne politične stranke, domoljubne, protifašistične, borčevske in veteranske organizacije zavzamejo stališče do kardinalovih besed in jih obsodijo.

 

Grožnje s smrtjo prvi nadzornici Luke Koper je treba takoj raziskati

Alenka Žnidaršič

V Alternativni akademiji z ogorčenjem spremljajo burno dogajanje okoli zamenjave nadzornikov v Luki Koper. Še posebej želimo opozoriti na besede prve nadzornice Luke Koper Alenke Žnidaršič Kranjc, ki je v oddaji Odmevi TV Slovenija včeraj pred najširšo javnostjo povedala, da ji grozijo s smrtjo:

»Imena in priimka ne morem povedati. V povezavi z aktivnostmi v zadnjem mesecu – imamo jasno predstavo, kako delati drugi tir – so mi jasno povedali, da če bom nadaljevala nimam ‘kaj delati’ v Sloveniji in da je ogroženo moje življenje.«

Prepričani smo, da so opisane grožnje in pritiski, če do njih prihaja, popolnoma nedopustni in da bi morali organi pregona storiti vse, da v tem in podobnih primerih nemudoma reagirajo, raziščejo okoliščine in kaznujejo storilce.

Ker se javne seznanitve z grožnjami odvijajo v trenutku, ko želi državni SDH odpoklicali nadzornike, Alenka Žnidaršič Krajnc pa je spregovorila o močnih pritiskih, povezanih z interesno podporo Istrabenzu v zadevi Vinakoper in hkrati o zahtevah ministra Petra Gašperšiča po zamenjavi direktorja uprave Dragomirja Matića, se v tem primeru nesporno postavlja vprašanje odgovornosti vladajoče koalicije in še zlasti predsednika vlade.

Zato v Alternativni akademiji pričakujemo, da bo g. Miro Cerar nedvoumno pozval k preiskavi izjav o pritiskih na nadzornike Luke Koper in se čim hitreje opredelil do groženj, ki jih je predsednica nadzornega sveta razkrila.

Nočni napadi na Tovarno ROG so dejanja v nizu širjenja nestrpnosti in sovraštva v Sloveniji

4 (3)

Napadi na območje tovarne Rog in njene začasne prebivalce, za katere je po vseh dosedanjih indikacijah jasno, da izvirajo iz krogov agresivnih skupin slovenskega desničarskega ekstremizma, so seveda vredni vsega zgražanja in najostrejših obsodb. V Alternativni akademiji pa pričakujemo bistveno več kot samo to. Zahtevamo resno preiskavo ter javno identifikacijo organizatorjev in storilcev teh podlih dejanj.

Vse od paranacističnih provokacij na vseslovenski vstaji konec leta 2012 ostajajo dejavnosti in konkretne akcije pripadnikov skupin, ki se vežejo na šovinistične, nacionalistične, rasistične, ksenofobne, homofobne in podobne označevalce, neraziskane, skoraj povsem nekaznovane, storilci ostajajo anonimni, njihove domnevne povezave celo z delom etablirane politike pa prikrite. V nasprotju s tem pa se spominjamo primerov, ko so bili tarča diskvalifikacij iz znanih agitacijskih centrov, sodnih pregonov in še šikaniranja v službi deležni novinarji, ki so razkrivali tisto, kar bi morali po dolžnosti razkriti organi pregona.

V Alternativni akademiji že ves čas opozarjamo na nerazumljivo sprejemanje sovražnega govora; najbolj izrecno smo to storili 3. novembra 2015 in večkrat kasneje, ko smo bili priča izbruhom sovraštva ob begunski krizi. Ugotavljamo, da se vse do danes tudi politični vrh še zdaleč ni dovolj odločno odzval na opisane pojave. Čas bi že bil, da od vseh najvišjih instanc v državi, s Predsednikoma Republike in Vlade na čelu, slišimo konkretno obsodbo in zavezo k ukrepanju.

Posledice medlega ukrepanja in omalovaževanja pomena verbalnega in fizičnega desničarskega nasilja so očitne! Desno ekstremistična dejanja se širijo in njihovi cilji postajajo vse bolj raznovrstni, kar pričajo za zdaj še anonimni napadi na tovarno ROG.  Ne verjamemo, da bi v primeru resne in zavzete preiskave storilci lahko tudi ostali anonimni.

Nasilje nad rogovci je popolnoma nedopustno

Rog

V Alternativni akademiji z ogorčenostjo spremljamo nepremišljeno in nasilno intervencijo mestnih oblasti in policije, s katero so želeli danes navsezgodaj uporabnikom tovarne Rog ukrasti njihovo socialno, kulturno in življenjsko okolje – brez dogovora z njimi, skrivaj in iznenada, z bagerji, policijo in varnostniki.

Za nedopustne jemljemo sleherne nasilne ukrepe, ki so bili pri tem uporabljeni in so vodili do fizičnih poškodb. Nobena nasilna dejanja ne sodijo v demokratični prostor naše države in so že po sebi izraz nerazumevanja dragocenih kulturnih praks in njenih družbenih učinkov, ki so preživele številne ovire, se ustalile in razvile samosvoje oblike v nekdanji tovarni koles.

Prepričani smo, da je Tovarna Rog s svojimi ustvarjalci in prebivalci eden najpomembnejših socialnih mikrosistemov v Ljubljani in Sloveniji, živo in pulzirajoče mesto artikulacije družbenih gibanj in misli, alternative in protestništva, s katerimi se ohranja temeljne vrednote družbene in kulturne svobode.

Kakršno koli enostransko poseganje vanj s pozicij politične in kapitalske moči se nam zdi nevarno tudi takrat, ko ne vodi do fizične konfrontacije, ki smo ji bili priča danes. Zato mestne oblasti v Ljubljani pozivamo, da nemudoma ustavijo vse postopke rušitve tovarniškega kompleksa in da ne izvajajo akcij, ki niso v soglasju s skupinami, ki jim je Rog postal svetovnonazorski in eksistenčni domicil.

Slovenska levica je v resni krizi, zato bi propad ZL lahko bil usoden

razkroj

Slovenski politični prostor je bil z nastankom, nato še s prihodom Združene levice v Državni zbor, deležen resne in spoštovanja vredne obogatitve domače politične scene. Ne le, da je socialistična usmeritev nekaj, kar je tak prostor prejkone pogrešal, v zadnjih skoraj dveh letih delovanja se je velikokrat pokazalo, da je skupek treh vstajniških strank, IDS, TRS in DSD,  deloval korektivno in sproti opozarjal na politične zdrse v ravnanju vseh treh koalicijskih, ki sebe verjetno prištevajo na zmerno levico. Še več, zaradi obstoja ZL se je antagonizem glede na delovanje SMC, SD in DeSUS-a lahko šele artikuliral in kot tak nujno sprožal vedno nove ideološke in politične premisleke o tem, kaj danes levica pri nas (ali širše) je in kaj ni, zahteval opredeljevanje do problemov in rešitev, preizpraševal in določal njene naloge. Že zaradi zahtev po pozicioniranju drugih je prihod sicer majhne skupine v parlament v demokraciji mlade države izjemen pojav.

Zato v Alternativni akademiji močno obžalujemo zadnji razvoj dogodkov, iz katerega lahko z veliko gotovosti sklepamo, da se je Združena levica kot projekt znašla v hudi ideološki in politični krizi zaradi številnih notranjih konfliktov in razprtij, o čemer v zgoščeni obliki priča dogajanje na kongresu IDS v Krškem. V času, ko je nekaj mesecev intenzivne begunske krize pokazalo, da se kazalci javnomnenjske podpore lahko krepko in hitro nagnejo v prid strankam desnice, medtem ko leve drastično izgubljajo podporo, se je v kombinaciji z novimi napovedmi številnih novih Janševih satelitov in fantomskih strank pred nas izrisala morebitna prihodnja politična podoba države. Prav nič vzpodbudna: polna stagnacija obstoječih strank levice, od katerih se SMC niti ne želi pozicionirati na levo, kriza socialne demokracije in izključno interesno delovanje DeSUS-a so jamstvo za to, da se naša družba utegne v strankarskem smislu prihodnja leta nesporno usmeriti k desnim, konservativnim vrednotam, velikokrat s primesmi modelov avtokratičnega ali celo fašističnega delovanja. Povedano preprosteje: slovenska levica je v stanju resne dolgotrajne krize, prav nič pa ne kaže na potencial nastanka avtentično leve stranke. V tej luči bi konfliktno stanje v ZL na več nivojih, sicer v prvi vrsti stvar interne narave, lahko bilo v primeru njenega razkroja usodnega pomena za prihodnost države. Svarilen zgled, kako pri tem ni treba ravnati, je nedemokratično ravnanje v stranki Solidarnost, ki sta jo uzurpirala oba preostala predsednika stranke in je zapisana propadu.

Želimo si, da bi ZL uspela razrešiti notranje spore, prisluhniti interni kritiki, povečati inkluzivnost in notranjo demokracijo, zavedajoč se svojega poslanstva in strukturnega položaja, ki ga zaseda v konstelaciji političnih moči. Bolj bo svoje širše poslanstvo imela pred očmi, več je možnosti za pozitiven razplet in soglasje. Če na koncu parafrazimo de Gaulla: politika je preveč pomembna stvar, da bi jo prepustili desnim politikom.

 

Odziv stranke Solidarnost (STA, 16.4.2016):

Solidarnost po kritikah na njen račun opozarja na njihovo notranjo demokracijo

Trditev nekateri članov Alternativne akademije, da je Solidarnost ravnala nedemokratično in da sta jo prilastila dva člana predsedstva, je neresnična, se na besede akademije odzivajo v omenjeni stranki. Stranka se je po zadnjih evropskih in državnih volitvah notranje demokratizirala, so opozorili.

Alernativna akademija je pred dnevi v komentarju na stanje na levem političnem polu med drugim ocenila, da bi konfliktno stanje v ZL lahko bilo v primeru njenega razkroja usodnega pomena za prihodnost države. Ob tem pa so dodali, da je svarilen zgled, kako pri tem ni treba postopati, “nedemokratično ravnanje v stranki Solidarnost, ki sta si jo nezakonito prilastila oba preostala predsednika stranke, in je zapisana propadu”.

Kot dokaz notranji demokraciji v stranki navajajo, da so lani kot edina slovenska stranka vpeljali participatorni proračun, kar pomeni, da so del proračuna namenili projektom, ki so jih predlagali in nato izglasovali člani stranke. Organi stranke so prav tako odprti za celotno članstvo, ki ga je vključila tudi v pripravo in sprejem strategij delovanja.

Oba člana predsedstva sta kmalu po trojnih volitvah leta 2014 ponudila svoj odstop, vendar je svet stranke to soglasno zavrnil, so še spomnili.