Sprejem novele zakona o tujcih bo pokazal, ali stopamo na pot avtokratskih režimov

ilegalni-clovek

V Alternativni akademiji smo ogorčeni na vladnim predlogom novele zakona o tujcih, ki ga obsojajo tudi številni mednarodni pravni strokovnjaki s področja azilne politike, tuje in domače nevladne in humanitarne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic, Unicef, komisar in sekretar za človekove pravice pri Svetu Evrope ter številni drugi.

Zato slovensko vlado rotimo, da nesprejemljivo in škandalozno novelo zakona o tujcih nemudoma umakne, poslance Državnega zbora pa, da glasujejo proti njenemu sprejemu. Prepričani smo, da je predlagana novela namenjena le mehaničnemu zapiranju meje pred begunci iz neracionalnega strahu pred njihovim vstopom in da pri tem grobo krši številne mednarodne zakone in predpise, še zlasti Ženevsko konvencijo o statusu beguncev in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Tudi zadnja kompromisna inačica »približevalnega predloga« ne odpravlja skoraj nobenega očitka zakonu, ne uvaja individualne obravnave prosilcev na način, ki bi bil ustrezen in bi ti imeli na razpolago pravna sredstva, denimo možnost pritožbe. Jemanje pravic beguncem in prosilcem za azil razumemo kot protiustavno dejanje, pri katerem se vlada obnaša, kot da smo stopili v izredne razmere in je zato jemanje pravic in svoboščin lahko svobodnejše in legitimno. Toda takšnih razmer, v katerih bi se znašli, pač ni. Kot v trenutkih resnice priznavajo celo vladni predstavniki, se omenjeni zakon sprejema »na zalogo«, množice beguncev na naših mejah pa preprosto zaenkrat sploh ni. Čeprav predlog zakona predvideva določene izjeme, ki beguncem omogočajo vstop v državo, za nevarno in popolnoma nedorečeno ocenjujemo krepitev vedno večjih policijskih pooblastil pri presoji zdravstvenega stanja, podvrženosti mučenju, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju glede države, v katero bi bil napoten, saj policija na meji ni usposobljena za takšne presoje in jih ni zmožna izvajati.

Že večkrat smo javnost opozorili na nedopustno postavitev žice in ograj na državnih mejah in z nesorazmernostjo ravnanj se strinja tudi predsednik Borut Pahor, ko se je pred tednom zavzel za njihovo odstranitev. Predsednik republike pa tukaj, kakor smo že pokazali v pretekli izjavi, s svojim predlogom ni samo v neposrednem protislovju z vladno idejo po ravnanju v skladu z logiko izrednih razmer, za katero navijata predvsem premier in notranja ministrica, ampak strahovito zanika tudi samega sebe: kot vrhovni poveljnik obrambnih sil in tudi član Sveta za nacionalno varnost očitno podpira novelo zakona o tujcih, obenem pa mu v isti sapi ni težko navijati za odstranitev žičnate ograje!

Kolektivna psihoza in ustvarjanja fašistoidnega populizma proti beguncem ima v Evropi in zunaj nje nesporno veliko svojih zgledov, zadnjega v novo izvoljenem predsedniku Združenih držav Amerike. Vendar želimo opozoriti na dramatičnost približevanja vladajoče stranke stališčem (tudi) slovenske desnice: predstavniki slednje se kot po tekočem traku strinjajo z ukrepi vlade, čeprav so v opoziciji in ji sicer skoraj vselej nasprotujejo. Pri tehtanju odgovornosti vladajoče koalicije ne gre spregledati niti udeležbe preostalih dveh partnerjev, npr. socialnih demokratov, ki v skladu s svojo preizkušeno politično taktiko ne stopajo v ospredje v ničemer: posebej ne poudarjajo, da sporno novelo zakona podpirajo, kar so ministri te stranke seveda storili, v obrambo človekovih pravic in solidarnosti do beguncev pa tudi niso zmožni povedati ničesar oprijemljivega in nedvoumnega.

V društvu Alternativna akademija smo prepričani, da se v Sloveniji danes piše naša skupna prihodnost: ali bomo krenili po poti ukinjanja pravic zaprosilcev za azil, se požvižgali na mednarodne pogodbe in človekove pravice ter s tem stopili na pot avtokratskih režimov, ali pa bodo morda le zmagali razumnost, empatija, solidarnost in spoštovanje načel pravne države.

Predsednik republike za odstranitev žične ograje, notranja ministrica pa nas pripravlja na skrajne ukrepe?

stane-jagodic-zica

V Alternativni akademiji opozarjamo na odsotnost javne razprave in tehtnega razmisleka vpričo sprejemanja novega zakona o tujcih, s katerim želi Cerarjeva vlada uvesti niz rigoroznih in restriktivnih določb zaradi, kot pravijo, porasta ilegalnih migracij. Še več, tak ukrep v režiji notranjega ministrstva je tik pred obravnavo na Svetu za nacionalno varnost januarja naslednje leto in del priprav na množične prihode beguncev, pred katerimi nas intenzivno retorično svarijo dolge mesece, ne da bi se takšna pričakovanja res uresničila.

Ne samo, da so migracije že postale stigmatizirane kot »nedovoljene« in »ilegalne« – izraze zelo rada ponavlja ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar – opozoriti želimo predvsem na nedoslednost, ki nakazuje ne samo popolno pomanjkanje humanosti in empatije do ljudi v življenjskih stiskah, dejanje njihove politične demonizacije, temveč je tudi v sebi nesmiselna. Notranja ministrica ponavlja, da mora Slovenija zaostriti svojo zakonodajo in pogoje za vstop v državo, ker to počnejo vse druge sosedne države, s čimer bomo zaščitili svojo suverenost. Hkrati pa priznava, da EU nima širše strategije za reševanje vprašanja migracij. S tem, ko pravi, da »Slovenija potrebuje nekakšen skrajni ukrep, s katerim se bo zoperstavila množičnemu nedovoljenemu priseljevanju, če bi mehanizmi na ravni EU-ja popustili,« implicitno priznava, da bo postopala v nasprotju z istimi evropskimi mehanizmi in pravili – na katera se, sploh ko gre za varovanje schengenske meje, nenehno sklicuje.

Iz povedanega ni mogoče sklepati na nič manj od tega, da je nov zakon o tujcih pripravljen na način, ki predvideva nezadostnost evropskih predpisov, s čimer ravnanju Evropske unije, katere članica smo, jemlje ustrezno legitimnost. Namesto da bi Slovenija participirala pri izboljšavi skupnih varnostnih mehanizmov, se je odločila postopati na lastno pest, kar dokazuje, da svoje članstvo v EU jemljemo resno samo takrat, ko nam to ustreza – sicer ne.

Da je slovenski državni vrh popolnoma razdvojen v presoji situacije glede beguncev, je razvidno že iz stališča predsednika republike Boruta Pahorja in njegove presoje glede intenzivnega dodatnega nameščanja žičnatih ograj in celo vrat na mejnih prehodih s Hrvaško. V nedavnem pogovoru (21. decembra v intervjuju za Studiu ob 17) je poveljnik slovenskih oboroženih sil, nesporno poznavajoč zaupne varnostne podatke o stanju v državi, predlagal odstranitev žične ograje na hrvaški meji, češ da begunskega vala v kratkem ni pričakovati. Pahorjeva presoja varnostnih razmer, iz katere izhaja, da je postavitev ograje odvečna, izvira iz diametralno nasprotne ocene vsega, v kar nas prepričuje notranja ministrica in Cerarjeva garnitura. Ni bilo presenečenje, ko je naletela na ostro reakcijo pri predsedniku parlamenta Milanu Brglezu, podpredsedniku stranke SMC, s katero jo je ta nedomiselno diskvalificiral kot nekonsistentno (češ: pred enim letom je predsednik govoril drugače, svaril je pred begunskim žepom) in hkrati kot propagandno dejanje (češ: gre za napoved vnovične kandidature za predsednika države).

V Alternativni akademiji smo od prvega dne dosledno opozarjali ne odvečnost postavitve žične ograje. Z vidika predloga predsednika republike pa sta Brglezova očitka popolnoma nesmiselna: predsednikova ocena ukrepov v dveh zelo različnih časovnih situacijah ni po sebi nekonsistentna, še zlasti pa je nemogoče očitati nekomu, da si v razmerah, ko je večinsko mnenje Slovencev žal postavitvi ograje naklonjeno, z idejami o njihovi odstranitvi nabira politične točke. Pahor postopa kampanjsko na številne nespodobne populistične načine, vendar opisana izjava res ne more biti med njimi.

Od državnega vrha zato pričakujemo, da v luči popolnoma nasprotujočih si stališč in presoj predsednik vlade in predsednik republike državljanom zelo neposredno in odkrito predstavita svoj pogled na begunsko krizo in iz njega izvirajočo varnostno oceno o »skrajnih ukrepih«, ki jih omenja ministrica, še preden se bomo s tihim, od javnosti odmaknjenim nedemokratičnim sprejemanjem restriktivnih zakonov vsi skupaj znašli v stanju, ki spominja na policijsko državo.

Vabilo na okroglo mizo: Ameriške sanje: med mitom in idealom

american-dream

Društvo Alternativna akademija vabi na okroglo mizo z naslovom

AMERIŠKE SANJE: MED MITOM IN IDEALOM,

ki bo v četrtek, 27. oktobra 2016, ob 18. uri

v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

(zraven FDV, http://www.cjm.si/kontakt), Kardeljeva ploščad 5, Ljubljana.

Okroglo mizo bo vodil Mitja Sardoč, razpravljalci pa bodo Srečo Dragoš, Vlado Miheljak in Igor Vidmar. Vljudno vabljeni vsi.

V imaginariju ameriškega načina življenja kot tudi ameriške kulture nasploh zasedajo ameriške sanje posebno mesto, saj veljajo za destilirano različico vseh ameriških vrednot. Tako v ekonomiji in politiki kot tudi v popularni kulturi in literaturi, predstavljajo nekakšen arhetip zgodbe o [materialnem] uspehu. Hkrati predstavljajo ameriške sanje – tako v ZDA kakor tudi drugod po svetu – simbol napredka in sinonim upanja. Za razliko od hierarhične strukture ‘stare’ razredne kulture v Evropi, ki jo najbolje opišeta prispodobi o ‘srebrnih žlicah’ in ‘zlatih padalih’ družbenih elit, je obljuba ameriških sanj, kot enem izmed osnovnih motivacijskih dejavnikov množičnega priseljevanja v ZDA, temeljila na nekakšnem meritokratičnem egalitarizmu. To nenazadnje potrjujejo življenjske zgodbe številnih posameznikov, ki ameriške sanje – vsaj v kolikor privzamemo njihovo stereotipno predstavo kot ‘ideologije uspešnosti’ – tudi poosebljajo.

Kljub temu, da veljajo za nesporni temelj ameriške družbe, so v zadnjih nekaj letih ameriške sanje [vse pogosteje] deležne tudi številnih ugovorov in očitkov. Idealizem ameriških sanj oz. vizija, da lahko vsak posameznik uresniči zastavljeni cilj je namreč zamenjala distopična slika socialnega darvinizma, ki ga poganja privid skupnega cilja: materialni uspeh. Ne preseneča torej, da so ameriške sanje zaradi tega t.i. ‘razkoraka v priložnostih’,kakor opozarjajo številni strokovnjaki, ‘v krizi’. Prav ta razkorak med njihovim emancipatoričnim potencialom oz. njihovo idealizirano podobo na eni strani ter naraščajočo neenakostjo oz. vse nižjo socialno mobilnostjo v primerjavi z ostalimi demokratičnimi državami na drugi ustvarja videz, da ameriške sanje pravzaprav ne delujejo.

Srečanje bo posebno pozornost namenilo predstavitvi t.i. ‘standardne’ interpretacije ameriških sanj oz. anatomiji temeljnih razsežnosti tega družbenega fenomena ter kritiki, da predstavljajo prazno ali celo lažno obljubo.

Pri tem se z veseljem ne bomo izognili priložnosti, ki jo ponuja aktualna volilna kampanja obeh predsedniških kandidatov, za razmislek o simptomalnih premikih v političnem showu, pa o vprašanju populizma v dobi digitalnih medijev in o zastarelosti in novosti glavnih ciljev ameriške družbe in politike.

Rezanje žičnate ograje je dejanje državljanske neposlušnosti

zica-ograja

V Alternativni akademiji smo v sporočilu za javnost pod naslovom Žičnata ograja je politični označevalec v prvi polovici januarja letos že jasno opozorili na nesmiselnost in neutemeljenost postavljanja žičnatih ograj na meje. Poleg tega je ograjevanje Evrope (in Slovenije) politično zgrešeno, saj kot smo takrat zapisali, »bridke zgodovinske izkušnje kažejo na to, da se sredinsko prevzemanje večnih tem skrajne desnice v ‘milejši obliki’ nikoli ni obneslo. Praviloma je proizvedlo dodatni vpliv in moč skrajne desnice«. Zdaj, ko je od prvih nehumanih, rasističnih in globoko kolektivno nemoralnih reakcij na pojav beguncev minilo že kako leto, je vidno, da je EU kot celota v svojo najnovejšo zgodovino vpisala še eno sramotno početje, ki ga že lahko štejemo za indikator opuščanja »graditve skupnega evropskega doma«. Še več, vse kaže, da smo se pred več kot četrt stoletja nekdanji »vzhodnjaki« zaman trudili z rušenjem berlinskega zidu in trganjem žičnatih ograj (npr. na meji med Madžarsko in Avstrijo), saj zdaj po Evropi število novih ograj in zidov že skoraj presega tistega iz časov hladne vojne.

V tem okviru postane neznatna kršitev dvomljive zakonodaje pomembno dejanje državljanske neposlušnosti. Andrej Vidic in Peter Rode, ki ju je Kočevsko sodišče obsodilo na groteskno kazen, ker sta prerezala žičnato rezilno ograjo, da bi iz reke Kolpe spravila na obalo nekaj kajakov, sta svojo kršitev res opravila iz praktičnih razlogov. Ker pa po obsodbi dejanja ne obžalujeta, sta jasno pokazala na to, da ograja, ki služi samo kot politični označevalec, brutalno posega v normalno življenje prebivalcev na zadevnem območju. Na območju celotne Slovenije pa ta ograja signalizira postavljanje ovir svobodnemu mišljenju, zožuje razumevanje univerzalnosti človekovih pravic in legitimira sovražni govor.

Sodišče je s svojo kratkovidno obsodbo pravzaprav pripoznalo dejanje Vidica in Rodeta, ki sta državo oškodovala za 44 evrov, za akt državljanske neposlušnosti. Taka posamezna, enkratna dejanja praviloma res kršijo predpise, vendar pa so utemeljena z gledišča tistega kulturnega in etičnega pojmovanja družbe, v katerem pravo šele dobi svoj smisel. Iz lastne nedavne zgodovine vemo, da kolektivna in posamezna dejanja državljanske neposlušnosti prinašajo izboljšave prava v kontekstu demokratične družbe in so pomemben znanilec upora proti sistemu, sploh takrat, ko ta postaja represiven.

Zato ponavljamo svojo zahtevo: »Gospod predsednik, odstranite vendar že to neumno ograjo!«

Kardinalova perverzna potuha domobranstvu je vredna polne obsodbe

Rode Šentjošt

V Alternativni akademiji obsojamo govor kardinala Franca Rodeta med nedeljsko mašo pri Kapeli mučencev v Šentjoštu nad Horjulom in pričakujemo, da to na podoben način stori tudi širša civilna družba in politični vrh.

Za popolnoma nezaslišane jemljemo njegove ocene o tem, da so v narodnoosvobodilnem boju bili »resnični narodni izdajalci« komunisti, za katere meni, da so izvajali revolucijo, medtem ko je domobranska stran, ki ji je bila maša namenjena, zgolj izvajala kontrarevolucijo, zaradi česar je, kot pravi kardinal, »v nebrzdani sli po oblasti prisilila domoljubne in demokratične sile, da so sprejele orožje od okupatorja«.

Še zdaleč ni prvič, da se poskuša kolaboracija s Hitlerjem opravičiti in to počnejo tudi predstavniki RKC, toda težko se spomnimo primera, ko bi nekdo s tolikšno željo po sprevračanju vlog žrtve in izvajalca zločina poskušal krivdo za sodelovanje z okupatorjem neposredno zvaliti na pleča tistih, ki so se proti njemu borili, takšno gesto, namreč sodelovanja z okupatorjem, pa označil za prisilo. V skladu s takšni upravičevanjem je tudi domobransko prisego Hitlerju in Tretjemu rajhu leta 1944 v Ljubljani, vključno z udeležbo škofa Rožmana, treba razumeti kot prisilno dejanje – kar je popoln absurd! Kardinal Rode s takšni stališčem tudi zgrešeno generalizira in prenaša dogajanje v ljubljanski pokrajini na celotno slovensko območje, za nameček pa posredno obsoja vse duhovnike, ki so se priključili partizanskemu boju ali ga podprli.

Takšno letošnje legitimiranje sodelovanja z okupatorjem v njegovem govoru dopolnjuje rehabilitacijo domobranstva iz preteklih let, ko so na isti prireditvi že paradirali fantje v domobranskih uniformah in odkrito slavili 70. letnico domobranstva. V času, ko se evropski državniki poklanjajo žrtvam nacifašizma, obiskujejo koncentracijska taborišča in ko se širom Evrope iz leta v leto bolj krepi zavedanje o trpljenju in grozi, ki sta ga fašizem in nacizem povzročila in prepričanje, da se grozote nikoli več ne smejo ponoviti, se sredi Slovenije vrhovni predstavniki slovenske Cerkve in Vatikana brez sramu zatekajo k iskanju argumentov o tem, zakaj je bilo treba prijeti za orožje okupatorja, stopiti na njegovo stran in z njim kolaborirati.

Podobno smo šokirani tudi nad drugimi zaničljivimi in grobimi kardinalovimi stališči in zlorabo zgodovinskih dejstev, ko je v svoji rehabilitaciji domobranstva vse napredne in narodno zavedne ljudi v času vojne uspel opisati kot zmanipulirane sledilce komunizma, označenega za politično ideologijo sovraštva, zaničevanja in mržnje.

Zato v Alternativni akademiji predlagamo, da posamezne politične stranke, domoljubne, protifašistične, borčevske in veteranske organizacije zavzamejo stališče do kardinalovih besed in jih obsodijo.

 

Grožnje s smrtjo prvi nadzornici Luke Koper je treba takoj raziskati

Alenka Žnidaršič

V Alternativni akademiji z ogorčenjem spremljajo burno dogajanje okoli zamenjave nadzornikov v Luki Koper. Še posebej želimo opozoriti na besede prve nadzornice Luke Koper Alenke Žnidaršič Kranjc, ki je v oddaji Odmevi TV Slovenija včeraj pred najširšo javnostjo povedala, da ji grozijo s smrtjo:

»Imena in priimka ne morem povedati. V povezavi z aktivnostmi v zadnjem mesecu – imamo jasno predstavo, kako delati drugi tir – so mi jasno povedali, da če bom nadaljevala nimam ‘kaj delati’ v Sloveniji in da je ogroženo moje življenje.«

Prepričani smo, da so opisane grožnje in pritiski, če do njih prihaja, popolnoma nedopustni in da bi morali organi pregona storiti vse, da v tem in podobnih primerih nemudoma reagirajo, raziščejo okoliščine in kaznujejo storilce.

Ker se javne seznanitve z grožnjami odvijajo v trenutku, ko želi državni SDH odpoklicali nadzornike, Alenka Žnidaršič Krajnc pa je spregovorila o močnih pritiskih, povezanih z interesno podporo Istrabenzu v zadevi Vinakoper in hkrati o zahtevah ministra Petra Gašperšiča po zamenjavi direktorja uprave Dragomirja Matića, se v tem primeru nesporno postavlja vprašanje odgovornosti vladajoče koalicije in še zlasti predsednika vlade.

Zato v Alternativni akademiji pričakujemo, da bo g. Miro Cerar nedvoumno pozval k preiskavi izjav o pritiskih na nadzornike Luke Koper in se čim hitreje opredelil do groženj, ki jih je predsednica nadzornega sveta razkrila.

Nočni napadi na Tovarno ROG so dejanja v nizu širjenja nestrpnosti in sovraštva v Sloveniji

4 (3)

Napadi na območje tovarne Rog in njene začasne prebivalce, za katere je po vseh dosedanjih indikacijah jasno, da izvirajo iz krogov agresivnih skupin slovenskega desničarskega ekstremizma, so seveda vredni vsega zgražanja in najostrejših obsodb. V Alternativni akademiji pa pričakujemo bistveno več kot samo to. Zahtevamo resno preiskavo ter javno identifikacijo organizatorjev in storilcev teh podlih dejanj.

Vse od paranacističnih provokacij na vseslovenski vstaji konec leta 2012 ostajajo dejavnosti in konkretne akcije pripadnikov skupin, ki se vežejo na šovinistične, nacionalistične, rasistične, ksenofobne, homofobne in podobne označevalce, neraziskane, skoraj povsem nekaznovane, storilci ostajajo anonimni, njihove domnevne povezave celo z delom etablirane politike pa prikrite. V nasprotju s tem pa se spominjamo primerov, ko so bili tarča diskvalifikacij iz znanih agitacijskih centrov, sodnih pregonov in še šikaniranja v službi deležni novinarji, ki so razkrivali tisto, kar bi morali po dolžnosti razkriti organi pregona.

V Alternativni akademiji že ves čas opozarjamo na nerazumljivo sprejemanje sovražnega govora; najbolj izrecno smo to storili 3. novembra 2015 in večkrat kasneje, ko smo bili priča izbruhom sovraštva ob begunski krizi. Ugotavljamo, da se vse do danes tudi politični vrh še zdaleč ni dovolj odločno odzval na opisane pojave. Čas bi že bil, da od vseh najvišjih instanc v državi, s Predsednikoma Republike in Vlade na čelu, slišimo konkretno obsodbo in zavezo k ukrepanju.

Posledice medlega ukrepanja in omalovaževanja pomena verbalnega in fizičnega desničarskega nasilja so očitne! Desno ekstremistična dejanja se širijo in njihovi cilji postajajo vse bolj raznovrstni, kar pričajo za zdaj še anonimni napadi na tovarno ROG.  Ne verjamemo, da bi v primeru resne in zavzete preiskave storilci lahko tudi ostali anonimni.