Slovenija se pogreza v novi avtoritarizem

NETOPIRJI PROTEST PROTI JANŠI, 28. 2. 2020 78

Ali bo Slovenija zdržala neznosen tempo političnega pogrezanja v avtoritarizem, ki smo ga žal med redkimi napovedali pred začetkom mandata Janševe tretje vlade? In kaj ga nas lahko pred tem scenarijem ustavi, zgolj množični ulični protesti? Ali si naša država lahko privošči restavracijo ksenofobnega nacionalizma, politično orbanizacijo in koketiranje z višegrajsko skupino, zavračanje Evropske unije in njenih institucij, socialni kolaps in zatiranje kulturnih delavcev, podrejanje medijev in diskreditacije novinarjev, bo njena demokracija zmogla prenesti Janševo brezobzirno politiko revanšizma, odstavljanja neposlušnih, politizacijo stroke, celo epidemiološke, nastavitve lakajskih urednikov in novinarjev v medije, ki jih dosega preko državnih podjetij, podrejanje struktur vojske in policije, vse trenutne kadrovske zamenjave in vse politikantske poteze? Za katere je predsednik vlade odkril odlično kamuflažno sredstvo v obliki boja proti epidemiji?

Politično, psihološko in gospodarsko pogrezanje v avtoritarizem je v državo pripeljalo dvojne izredne razmere, zaradi katerih se domača in tuja javnost nenehno sprašujeta, kako je mogoče v rekordnem času nič več kot treh tednov državo pahniti v skupino tistih, ki avtokratsko prezirajo človekove pravice in medije, se spogledujejo z idejami policijskih in vojaških režimov? Državo, v kateri je manjšanju demokratičnih standardov zaradi svoje bližine oblasti naklonjena slovenska RKC, če ne omenjamo pajdaških strank, SMC z Zdravkom Počivalškom in DeSUS z Aleksandro Pivec, predsednikov republike, državnega sveta in parlamenta, pa seveda podpore Viktorja Orbana, tudi v obliki madžarskega financiranja zdaj vladnih medijev? Če ne omenjamo povsem zmedene in anemične opozicije?

Vladajoča koalicija je ekspresno zamenjala vodstvo policije in vojske, zdaj je v postopku iskanja novega direktorja Sove, ker so prejšnjega disciplinirali in preprosto ekskomunicirali. Ravnokar vidimo, da je za šefa kriminalistov nastavila osebo, pred kratkim preiskovano zaradi sumov spolnega napada – vse po načelu »pomembno je, da je naš«, znanja in osebni dosje pa pri tem nista nobena ovira! S tem tudi zbuja povsem utemeljen sum, da namerava s to kadrovsko potezo vlada že v kali zatreti preiskavo o nezakonitem financiranju iz tujine. Podoben masaker je iz neracionalnih razlogov izpeljala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in po dveh tednih je na tem, da zamenja skupaj dve (različni) vodji. Navkljub javnemu pismu dve ducatov epidemiologov, ki so razkrili, da je stroka pretežno odrezana od odločanja o ukrepih v boju proti virusu.

Ampak še ni dovolj, politika pred stroko je vodilo tudi pri sprejemanju gospodarskih ukrepov, kamor je za glavnega svetovalca nastavljen lojalni ekonomist dr. Matej Lahovnik. In dalje: vladna depeša, ki Svetu Evrope sporoča, da večina slovenskih medijev pripada nekdanjemu komunističnemu režimu, ima le en namen, namreč prikriti trenutne medijske pritiske in ambicijo, da se bo polastila vseh medijev po zgledu iz mandata 2004-2008. Verjetno začenši z RTV Slovenija in STA. Na drugi strani je vlada odprla fronto z nevladniki in zdaj zahteva, da s podpisom aneksa prostovoljno odstopijo od pogodb, kar razumemo kot obliko zatiranja nevladnih ustanov. K temu omenimo še nadvse sumljive posle okoli nabave zaščitne medicinske opreme in poskuse, da bi vojska dobila policijska pooblastila ali da bi državljane nadzirala preko mobilnikov, kar so presenetljivo zavrnili celo nekateri ustavni pravniki na desnici, kot je dr. Matej Avbelj, ki sicer ne zamudijo nobene priložnosti za podporo predsedniku SDS.

Ni dvoma, da se povsem potrjujejo vsa dramatična svarila iz javnega pisma 150 slovenskih akademikov in se pred našimi očmi v rekordnem času vzpostavlja anomalija evropskih demokracij, ko se pogrezamo v neke že presežene grozljive čase, ki jih je madžarski intelektualec Gáspár Miklos Támas diagnosticiral kot obliko postfašizma. Pri tem je pri analizi sledil tudi zgledu iz svojega madžarskega okolja, ki je trenutno največji zgled Janeza Janše. In če Viktorju Orbanu grozi celo izključitev iz »njegove« Evropske ljudske stranke, kar je želja 13 predsednikov strank iz različnih delov Evrope, če se svet in Evropska unija zgražata nad izgubo demokratičnih standardov na Madžarskem, se v Sloveniji številni intelektualci, stranke in RKC še vedno močno ogrevajo nad prav takšno možnostjo. Kam torej? Možnost je le ena: ljudstvo si bo moralo izboriti svobodo nazaj.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s