Naša javnost je še posebej po 70. obletnici konca druge svetovne vojne vse bolj intenzivno bombardirana z »novimi interpretacijami« zapletenih dogajanj v času druge svetovne vojne in neposredno po njej, ko se je družbeni kaos povsod po Evropi še dodatno stopnjeval. Zgodovina kot veda pa je povsod po Evropi enotna v temeljnih pogledih na naravo doslej najbolj brutalnega in grozljivega obdobja v svoji zgodovini in v pogledih na vlogo fašizma in nacizma v tem obdobju.

Tako s stališča zgodovine tudi ni nobenega dvoma o naravi slovenske kolaboracije s fašizmom in nacizmom. 

Eden od zadnjih v vrsti primerov »reinterpretacije zgodovine« so bile izjave gospoda Antona Drobniča v nedavnem intervjuju z novinarko Urško Makovec za spletni portal Planet Siol. V njem je zanikal in zmanjševal pomen kolaboracije tako, da je relativiziral njeno vlogo z evfemističnim napenjanjem tega pojma na splošni pomen (kjer kolaboracija pomeni nenadoma le »delovno sodelovanje«), je odobraval in opravičeval dejanja okupatorja (ki da je pač skrbel za dobrobit okupiranega naroda). Še več, uspel je groteskno zagovarjati mnenje, da ima okupirano ljudstvo dolžnost sodelovati z okupatorjem. S tem in drugimi trditvami je posledično indirektno opravičeval tudi vojna hudodelstva in agresijo. Še posebej sporne so Drobničeve razlage, podobne tistim, ki jih zastopa tudi dr. Tamara Griesser Pečar, o domnevni legalnosti okupacije in nelegalnosti upora proti njej (!). Tako te Drobničeve, kot tudi vse bolj pogoste druge podobne izjave in »razlage« zgodovine, se razvidno vpisujejo v logiko diskurza zanikanja holokavsta. Opozarjamo, da je tovrstna dejavnost predvsem v Zahodni Evropi opredeljena kot kaznivo dejanje, pri nas pa temu ustrezajo določila 297. člena Kazenskega zakonika.

Zaskrbljujoče je, da tako na Drobničevo zanikanja kolaboracije kot tudi na druga včasih manj izrazita, včasih pa še bolj agresivna stališča v slovenskih medijih ne poskrbijo za kvalificirano reakcijo, če niti ne govorimo o tem, da se, po našem opažanju, tožilstva izogibajo uporabi omenjenega člena KZ – verjetno zaradi »političnosti« tovrstnih primerov.

Poudarjamo, da niti gospodu Drobniču niti nikomur drugemu ne odrekamo pravice do lastnih političnih mnenj, kot je npr. v Franciji nikoli niso odrekali Jean-Marie Le Penu, ki pa so ga 13. septembra 1987 kaznovali z 1,2 milijona frankov globe zaradi zanikanja holokavsta. Zaradi istega dejanja je bil nato junija 1999 obsojen še v Nemčiji, ko so mu v Evropskem Parlamentu tudi odvzeli imuniteto.