Po poročanju nekaterih osrednjih medijev je okrožno državno tožilstvo zavrnilo predlog pregona Sebastjana Erlaha zaradi njegovih izjav o tem, da je treba na begunce streljati. S strani Združenja novinarjev in publicistov nagrajeni novinar je med drugim, v kontekstu sovraštva do drugačne veroizpovedi, na svojem tviter računu zapisal in kasneje zagovarjal naslednje:

»Jaz imam še bolj radikalno: dovoliti približanje meji zgolj na 500 m. Kar je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje.« V ločeni objavi pa je še v angleščini zapisal: »Evropa lahko zlahka reši begunsko krizo – z metki!«

Prepričani smo, da ni dovolj obsoditi takšne srhljive besede, še manj jih samo obžalovati. Njihove nosilce je treba tudi preganjati. Zato smo začudeni nad frapantnim molkom slovenskih politikov in ogorčeni nad hujskaštvom drugih, npr. Zmaga Jelinčiča. V nekaterih evropskih državah, recimo Nemčiji, te dni resno razmišljajo o omejitvah rasističnih in ksenofobnih komentarjev, s čimer se bodo morali soočiti tudi naši mediji. V ta namen so pozvali Facebook, da cenzurira rasistične komentarje, o predlogu pa predstavniki tega družbenega omrežja tudi resno razmišljajo.

Vendar je prvim prijavam v Sloveniji, vedno bolj ujeti v mrežo ksenofobnih in nestrpnih idej, sledil hladen tuš. Čeprav novinarji v osrednjem dnevniku POP TV (27.8.) niso navedli razlogov, smo iz nastopa predstavnika policije lahko izvedeli, da je Okrožno državno tožilstvo zavrnilo konkretno prijavo zoper Erlaha, ker da ne vsebuje elementov kaznivega dejanja. Zakaj, niso pojasnili, ne moremo pa biti zadovoljni z razlago novinarja, ki je zavrnitev tožilstva opisal na ta način: »Poenostavljeno povedano zato, ker Erlah nima možnosti za konkretno streljanje.«

V Alternativni akademiji smo popolnoma prepričani v nujnost zajezitve v ljudeh porojenega sovraštva, zaradi česar potrebujemo v tem hipu hitre reakcije in široko javno razpravo. Zato v tem duhu pozivamo Vrhovno državno tožilstvo, da v napetih razmerah javnosti podrobneje pojasni, katera dejanja štejejo ali ne štejejo za kazniva, ko gre za javno spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega in drugega sovraštva. V našem prejšnjem javnem apelu smo izhajali iz prepričanja, da je Erlah storil kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika in javno spodbujal nasilje in nestrpnost. Z novinarsko interpretacijo, če je pravilna, češ da Erlah nima konkretne možnosti za streljanje, ne moremo biti zadovoljni, ker tak podatek res ni relevanten za kvalifikacijo dejanja, ki govori o spodbujanju nasilja in nestrpnosti. Še huje, podatek, da neka oseba nima možnosti za konkretno streljanje, verjetno ne bi bil relevanten niti za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. V podobnih preteklih primerih so se ti že izkazali za kaznive, zato odločitev tožilstva zelo preseneča.

Z javnim pojasnilom, zakaj Erlahova stališča niso kazniva, bo Vrhovno državno tožilstvo ob soočanju s tragično begunsko krizo in valom beguncev, ki ga v Sloveniji pričakujemo, lahko na najbolj optimalen način prispevalo k argumentirani razpravi in posredno ozaveščanju ter omejevanju nestrpnih in sovražnih stališč. Brez nje pa bomo še naprej drveli v žalosten kaos brezumnega hujskaštva in krutosti, v katerem se bodo eni sklicevali na pravico do svobode izražanja in domoljubna čustva, skriti za nedefinirane pojme in za njih ugodne odločitve tožilcev, katerih utemeljitve ostajajo neznanka.