Poziv predsednika obrambnega odbora in poslanca SDS Žana Mahniča, ki sklicuje parlamentarni odbor za obrambo naslednji teden na temo »Pripravljenosti slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško«, bi morda lahko razumeli kot provokacijo in opozicijsko folkloro, če ne bi dobro poznali svarilnih zgodovinskih primerov o tem, kam lahko vodijo tovrstna dejanja.

V Alternativni akademiji smo prepričani, da bi morala slovenska politika storiti vse, da ustavi zlonamerno retoriko pričakovanega vojaškega zaostrovanja in kazanja mišic, začenši z neodgovornimi ravnanji poslancev. V situaciji pričakovane implementacije arbitražnega sporazuma ni nastopila nobena situacija, ki bi zahtevala kakršno koli vmešavanje vojske in posledično preverbo njenega stanja. O ničemer podobnem nikoli ni razpravlja Svet za nacionalno varnost. Zato dejanje poslanca Mahniča s sklicevanjem zaprtih sej razumemo kot zelo odkrito zlorabo funkcije, ki jo opravlja v Odboru za obrambo, v njegovi sugestivni gesti sklica seje pa v trenutku, ko ne obstaja niti najmanjša potreba po aktivaciji vojske, razbiramo skrbno premišljeno provokacijo, ki lahko v svojih nadaljevanjih vodi do radikalno dramatičnih posledic.

Ne dvomimo: vpeljava javnega in političnega diskurza o vojaški »pripravljenosti«, kar je seveda zgolj perfiden način vpeljave priprave državljanov na odprte oborožene konflikte ob meji,  je ob načrtnem poglabljanju sovraštva do sosednje Hrvaške prejkone motivirana z notranjepolitičnimi strankarskimi cilji, vendar vsebuje nevarno potenco najhujšega zaostrovanja razmer med državama.

Prepričani smo, da se morata predsednik republike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil in predsednik vlade za trenutek posloviti od svojih priljubljenih vlog zanesljivega krmarja supa na Blejskem jezeru in strojevodje vlakovnih kompozicij na enem izmed tirov ter nemudoma opredeliti do takih grobih poskusov zlorabe vojske. Nenazadnje je ocena njene pripravljenosti v polni kompetenci in tudi praksi prvega,  čeprav osebno na sejo sploh ni povabljen, medtem ko je naloga drugega, da brez nepotrebnih konfliktov s politično modrostjo pripelje arbitražni sporazum do njegove realizacije.

Če do obsodbe Mahničeve zlorabe ne bo prišlo, bo to resen znak zastrupljene retorike, v katero nas je, brez bistvenih razlik, povlekla in še zmerom vleče vladajoča in opozicijska politika.