Je predsednik Miro Cerar nekdo, ki v Sloveniji stavi na osnovne postulate in učinke kazino kapitalizma? Je njegovo ravnanje, če se izkaže prodaja NKBM za gospodarski debakel – in v veliki meri vse kaže na to -, bilo politično modro in v skladu z maksimo o bolj etični družbi in politiki, s katero si je utrl pot na čelo slovenske vlade?

V Alternativni akademiji smo prepričani, da je prodaja druge največje slovenske banke neki neznani družbi s sedežem v Luksemburgu, poštnemu predalu torej, kakor temu pravi novinar Primož Cirman in tudi drugi poznavalci, daleč od transparentnega početja in ravnanja skrbnega lastnika, ki bo mirno spal in se lahko nekoč hvalil, da je uspel na legitimen in zaupanja vreden način izpeljati privatizacijo domačih podjetij in bank. Prej je videti kot izraz nebrzdanega navdušenja nad kazino kapitalizmom. Tiste fascinacije, ki jo je pokazal naš finančni minister, ko je pred tedni dejal, da je to bila ena izmed najhitreje izvedenih privatizacij v Evropi in seveda sebi pripisal zasluge za doseženi rekord.

Vse namreč kaže, da je podjetje »Biser Bidco S.a.r.l.« iz Luksemburga, za katerim naj bi stal ameriški sklad Apollo in EBRD, končna postaja v primeru nadvse sumljivega nakupa domače banke po bagatelni ceni, pri kateri nenadoma ne slovensko vlado, tudi ne Banko Slovenije ali Slovenski državni holding, popolnoma nič ne skrbi nestransparentnost skritih ustanoviteljev, ki morda prihajajo celo iz Slovenije.

Ne samo, da je bila NKBM razprodana močno pod ceno, da je izpuhtel znesek njene dokapitalizacije v višini 870 milijonov evrov, po analizi novinarja Boruta Mekine bo novim lastnikom pred slovensko davčno upravo verjetno uspelo dodatno skriti več kot 100 milijonov evrov kapitala.

Če k temu prištejemo še dejstvo, da banka nikakor ni bila prodana strateškemu lastniku, da je novi lastnik dejansko javno že napovedal nadaljnjo prodajo banke čez pet ali manj let po tistem, ko bo njeno poslovanje »racionaliziral«, verjetno z novimi odpuščanji, potem nismo daleč od sklepa, da je trenutna vlada močno škodovala slovenskim interesom in premoženju s tem, ko je poskrbela za profite tujih investitorjev, od česar domače gospodarstvo in komitenti po vsem sodeč ne bodo imeli niti trohice koristi.

Če smo nad vladajočo koalicijo in njeno moralno držo že obupali, pa bi od opozicijskih strank na levici pričakovali bistveno več angažmaja ob katastrofalno škodljivi prodaji naše banke. Čeprav je vanjo s svojimi odločitvami vpletenih zelo veliko deležnikov, od Banke Slovenije do SDH, pa predvsem od Mira Cerarja kot prvoodgovornega pričakujemo, da slovenskim državljankam in državljanom privošči zelo konkretna in natančna pojasnila glede odločitve o prodaji NKBM poštnemu predalu v Luksemburgu in vseh iz tega izhajajočih posledicah ter da pravilnost svoje politične odločitve potrdi z zavezo, da bo odstopil kot premier in kot politik, če se bo izkazalo, da je z njo močno odškodoval slovensko premoženje. Podobnih pojasnil iz njegovih ust namreč nismo bili deležni.