Rezanje žičnate ograje je dejanje državljanske neposlušnosti

zica-ograja

V Alternativni akademiji smo v sporočilu za javnost pod naslovom Žičnata ograja je politični označevalec v prvi polovici januarja letos že jasno opozorili na nesmiselnost in neutemeljenost postavljanja žičnatih ograj na meje. Poleg tega je ograjevanje Evrope (in Slovenije) politično zgrešeno, saj kot smo takrat zapisali, »bridke zgodovinske izkušnje kažejo na to, da se sredinsko prevzemanje večnih tem skrajne desnice v ‘milejši obliki’ nikoli ni obneslo. Praviloma je proizvedlo dodatni vpliv in moč skrajne desnice«. Zdaj, ko je od prvih nehumanih, rasističnih in globoko kolektivno nemoralnih reakcij na pojav beguncev minilo že kako leto, je vidno, da je EU kot celota v svojo najnovejšo zgodovino vpisala še eno sramotno početje, ki ga že lahko štejemo za indikator opuščanja »graditve skupnega evropskega doma«. Še več, vse kaže, da smo se pred več kot četrt stoletja nekdanji »vzhodnjaki« zaman trudili z rušenjem berlinskega zidu in trganjem žičnatih ograj (npr. na meji med Madžarsko in Avstrijo), saj zdaj po Evropi število novih ograj in zidov že skoraj presega tistega iz časov hladne vojne.

V tem okviru postane neznatna kršitev dvomljive zakonodaje pomembno dejanje državljanske neposlušnosti. Andrej Vidic in Peter Rode, ki ju je Kočevsko sodišče obsodilo na groteskno kazen, ker sta prerezala žičnato rezilno ograjo, da bi iz reke Kolpe spravila na obalo nekaj kajakov, sta svojo kršitev res opravila iz praktičnih razlogov. Ker pa po obsodbi dejanja ne obžalujeta, sta jasno pokazala na to, da ograja, ki služi samo kot politični označevalec, brutalno posega v normalno življenje prebivalcev na zadevnem območju. Na območju celotne Slovenije pa ta ograja signalizira postavljanje ovir svobodnemu mišljenju, zožuje razumevanje univerzalnosti človekovih pravic in legitimira sovražni govor.

Sodišče je s svojo kratkovidno obsodbo pravzaprav pripoznalo dejanje Vidica in Rodeta, ki sta državo oškodovala za 44 evrov, za akt državljanske neposlušnosti. Taka posamezna, enkratna dejanja praviloma res kršijo predpise, vendar pa so utemeljena z gledišča tistega kulturnega in etičnega pojmovanja družbe, v katerem pravo šele dobi svoj smisel. Iz lastne nedavne zgodovine vemo, da kolektivna in posamezna dejanja državljanske neposlušnosti prinašajo izboljšave prava v kontekstu demokratične družbe in so pomemben znanilec upora proti sistemu, sploh takrat, ko ta postaja represiven.

Zato ponavljamo svojo zahtevo: »Gospod predsednik, odstranite vendar že to neumno ograjo!«

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s