Sovražni govor v velikem obsegu najeda slovensko identiteto

“Sovražni govor v velikem obsegu najeda slovensko identiteto”

Pozivi politikom, naj spregovorijo proti sovraštvu do prebežnikov

3. november 2015 ob 13:40

Pozivamo slovenski politični vrh, naj obsodi sovražni govor, so predstavniki Alternativne akademije in Odbora za pravično in solidarno družbo pozvali politike, naj nastopijo proti sovraštvu in nestrpnosti ob begunski krizi.

“Ko sem prihajal iz Primorske, sem poslušal intervju z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, ki je govoril o okolju in pri tem omenil tudi krizo sirskih beguncev. Povedal je, da gre za posledico velike suše, ki je natrpala ljudi v velika mesta, kar je povzročilo celo vrsto političnih problemov. Sam menim, da ni tako, da so ZDA veliko pripomogle k tej krizi in Slovenci, če podpiramo to politiko, smo moralno odgovorni,” je pripovedoval zgodovinar Jože Pirjevec, ki je z nekaterimi kolegi in somišljeniki iz Alternativne akademije in Odbora za pravično in solidarno družbo pozval slovenski politični vrh, naj zaustavi naraščajoče sovraštvo, ki se po Sloveniji širi na račun begunske krize.

“Vabimo vse naše politične predstavnike, začenši s predsednikom republike Borutom Pahorjem, da s svojo moralno avtoriteto rečejo primerno besedo,” je pozval Pirjevec.

Predsednik Alternativne akademije Darko Štrajn je poudaril, da podpirajo referendumsko pobudo Radia Študent glede spremenjenega zakona o obrambi, saj je potrebna resna diskusija o vlogi vojske na meji. “Od Katoliške cerkve pa zahtevamo, da resno premislil, kako nastopa v teh situacijah,” pa je Štrajn opomnil na javne izjave murskosoboškega škofa Petra Štumpfa o prebežnikih, ki je po mnenju Slovenske škofovske konference, le “priostril” stališče slovenske Katoliške cerkve.

Sovraštvo lahko preraste v nasilje
“Po našem mnenju se po Sloveniji širijo sovraštvo, ksenofobija, nestrpnost, morda tudi rasizem … Slovenija je razklana na tiste, ki menijo, da je takšno stališče sprejemljivo, in tiste, ki verjamemo, da takšno stališče ni sprejemljivo. Ugotovili smo, da slovenski politični vrh glede teh vprašanj popolnoma molči, do te mere, da se nam zdi to popolnoma nesprejemljivo in po svoje zgovorno,” je k obsodbi sovražnega govora, “ki najeda slovensko identiteto in Slovence kot takšne“, pozval filozof Boris Vezjak.

Cerkvena dvoličnost
“Sicer se bojimo, da bi to sovraštvo, ki v ljudeh nesporno obstaja, v neki točki eskaliralo v nasilje, kar bi resnično pomenilo položaj, ki si ga nihče ne želi,” je dodal Vezjak, ki je bil prav tako kritičen do vloge Katoliške cerkve kot največje civilnodružbene organizacije v Sloveniji.

“Katoliška cerkev je že pokazala svoj dvolični obraz. Potem ko se je zdelo, da bo obsodila besede murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, jih je na ponedeljkovi tiskovni konferenci dejansko podprla,” je poudaril. Diskurz, ki ga uporablja Katoliška cerkev pri nas, pa je po njegovem mnenju pravzaprav diskurz sovraštva in nestrpnosti, ki ga najdemo pri ljudeh.

Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber pa je obsodil uradne postopke slovenske politike, ki omogočajo, da ljudje zmrzujejo po cele dneve in čakajo, da nekdo, odrasel ali otrok, umre, da bi se zganili.

Povezava na poročilo z novinarske konference:

https://www.rtvslo.si/begunska-kriza/sovrazni-govor-v-velikem-obsegu-najeda-slovensko-identiteto/377782

Vabilo na novinarsko konferenco: Politično ravnanje ob begunski krizi

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO

Alternativna akademija in Odbor za pravično in solidarno družbo vabita na novinarsko konferenco z naslovom:

POLITIČNO RAVNANJE OB BEGUNSKI KRIZI IN OBSODBA SOVRAŠTVA

ki bo v torek, 3. novembra 2015, ob 11. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani (na prostem, pri paviljonu).

Na njej bomo predstavili svoja stališča glede političnih ravnanj ob begunski krizi, naraščajočega sovraštva med ljudmi in svojo zahtevo do predsednika republike in predsednika vlade, da se opredelita do sovražnega govora.

Spregovorili bodo dr. Jože Pirjevec, dr. Darko Štrajn, dr. Dušan Keber in dr. Boris Vezjak.

Vljudno vabljeni!

Alternativna akademija

Odbor za pravično in solidarno družbo

www.alternativnaakademija.com

www.odbor.si

Če bo vlada postavila ograjo na mejo, potem ne razume humanitarne krize

V Alternativni akademiji odločno nasprotujemo nameri in vedno realnejši odločitvi vlade o postavitvi kakršne koli ograje ali preprek na meji s Hrvaško in jo razumemo kot priznanje vladajoče politike, da se v begunski krizi zateka v skrajne rešitve, ki so ne samo politično zgrešene, temveč predstavljajo poraz elementarne drže človečnosti, humanitarnosti in solidarnosti. Ravno tistih vrednot, na katere se kot na evropske premier Miro Cerar tako rad sklicuje.

Orbanizacija Slovenije v strašljivih resentimentov polni podobi izgradnje žičnatih ali kakšnih drugih ograj bo nesporno simbolno dejanje polnega nerazumevanja in odtujene brezčutnosti, spregleda tragičnih usod beguncev in njihovih stisk doma ali na njihovi s trni posuti poti v Evropo. Utegne postati izraz točno tiste neevropskosti, s katero predsednik vlad večkrat pokara vse druge, ne da bi se pogledal v ogledalo. Celo ob dejstvu, da sta predsednik vlade in ministrica pred javnostjo obljubila, da Slovenija nikoli ne bo ovirala prehoda beguncem.

Zaenkrat ti na noben način ne ogrožajo naše varnosti, da bi smeli poseči po tako radikalnem in nesmiselnem ukrepu. Dojeti v njihovem trpljenju pretečo nevarnost, in celo v situaciji, ko želijo našo državo ljudje zgolj prečkati in sploh ne ostati v njej, je vrhunec neke politične drže, ki ne želi zaznati vseh plasti humanitarne krize in ki zgolj izigrava pridnega hlapca bruseljskim gospodarjem, nato pa kot zvesti pes pomaha z repom, ker ji bo ta vrgel kakšno bolj obloženo kost v zahvalo. Če ni mogoče doseči dogovorov na ravni Evropske unije o tem, birokratsko ravnanje naših oblasti z namestitvijo fizičnih preprek prinaša nesporno veliko več škode kot koristi.

Tudi ob upoštevanju dejstva, da smo ujeti v primež zahtev bruseljskih birokratov in nesodelovanja sosednjih držav, od katerih mnoge delujejo s figo v žepu in nadvse sebično, bi nakup in postavitev ograj pomenila končni fiasko naše uradne politike, zato zahtevamo od vlade, da sprosti pretok beguncev in ga ne ustavlja z absurdnimi in v tem trenutku popolnoma nesmiselnimi registracijskimi postopki. Razumemo, da slovenska policija in vojska vlagata številne, tudi nečloveške napore v reševanje situacije ob meji. In ravno zaradi njih, ne zgolj prebežnikov, je treba postopke ob vstopu v državo narediti za čim znosnejše in poskrbeti za osnovno dostojanstvo utrujenih in premraženih ljudi.

V Alternativni akademiji obenem pozivamo, da nemudoma omogoči prebivanje v namestitvenih centrih po državi, največkrat praznih, če se zanje begunci odločijo.

Podobno verjamemo, da glede načrtovane novele zakona o obrambi slovenska vojska nikakor ne sme pridobiti pooblastil za dela, ki jih ne zna opravljati ali celo za uporabo prisilnih sredstev, temveč je lahko njena naloga povezana le z logističnimi, humanitarnimi in sorodnimi nameni. Sleherno drugačno ravnanje bi pomenilo v tem trenutku izjemno delikatno podelitev dovoljenja za naloge, ki sicer niso v njeni pristojnosti, in s tem njihovo prekoračitev.

Politični vrh Slovenije naj pomaga ustaviti naraščajoče sovraštvo

Begunska kriza pred našimi očmi je v prvi vrsti tudi humanitarna preizkušnja za Evropo in v teh tednih tudi za Slovenijo. Zgodbe zgaranih, izmučenih ljudi, mamic in otrok na poti v obljubljeno lepšo prihodnost ali v eksistenčni nuji preživetja na begu pred vojnimi razmerami, nam vsakodnevno prinašajo pričevanja ne samo o ogromnih stiskah in nečloveških razmerah, v katerih so se znašli v svoji domovini ali na poti v Evropi, temveč tudi o nas samih.

V eni od prejšnjih izjav smo v Alternativni akademiji že opozorili na nevzdržni sovražni govor do beguncev, ki se po Sloveniji silovito širi. Glede tega smo se tudi naslovili na Vrhovno državno tožilstvo. Danes skrušeno ugotavljamo, da so se stopnje sovraštva, prikrite in neprikrite ksenofobije, neutemeljenega strahu in grozljive nestrpnosti dvignile do nepredstavljivih višav, sploh za državo, ki velja predvsem za tranzitno in v njej begunci niti ne želijo ostati.

Ker smo prepričani, da bi morali politiki vseh provenienc sovražno nestrpnost, ki je eskalirala do mere, ko že lahko povzroči realne konflikte, izpolniti svojo politično in moralno dolžnost, apeliramo na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika vlade Mira Cerarja in vse predsednike strank, da nemudoma pozovejo državljanke in državljane k odgovornemu ravnanju in toleranci v besedah ter dejanjih ter obsodijo vse oblike naraščajoče ksenofobije ali celo rasizma. Humanitarno poslanstvo in pomoč potrebnim brez tega ne bosta uspešna. V resnici jemljemo za sramotno, da politični vrh države tega doslej ni zmogel ali želel odločno storiti.

V Alternativni akademiji smo se 28. avgusta letos obrnili na Vrhovno državno tožilstvo v zadevi Erlah (grožnja s streljanjem beguncev) in ga prosili, ali lahko oceni, ali je njihov tožilec ravnal pravilno, ko je presodil, da Erlahovo dejanje ne vsebuje elementov kaznivega dejanja. Dne 4. septembra smo prejeli odgovor Urada generalnega državnega tožilca RS, iz katerega izhaja, da dajejo prav tožilcu. V svojem odzivu so zapisali: »Pri tem je pomembno upoštevati, da je kaznivo le tisto ravnanje v smeri javnega spodbujanja in razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki temelji na določeni osebni okoliščini posameznika in, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir ali pa je storjeno z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev. Primarni (širši) objekt varstva je glede na umeščenost konkretne določbe v KZ-1 predvsem javni red in mir.«

Čeprav spoštujemo stališče tožilstva, pa smo prepričani, da je s takšnim razumevanjem sovražnega govora, neposredno povezanega s kaljenjem javnega reda in miru, v tem primeru nekaj narobe. Danes se ob begunski krizi širi v neslutene dimenzije in je morda delno posledica tudi tega, da se ga po uradni dolžnosti ne preganja. Ne samo mediji in novinarji, ne le tožilstvo, tudi politiki bodo morali storiti vse, da namesto politično artikuliranih poudarkov o »varnosti državljanov« povedo svoje o brezosebni, razčlovečeni in nehumani dimenziji, ki jo žal premorejo številni med nami, sodržavljanke in sodržavljani.

Namesto militarizacije Slovenije skozi novelo zakona o obrambi, ki nedopustno širi pristojnosti slovenske vojske, na kar je opozorilo že več strokovnjakov, naš največji sovražnik ni skrit na mejah, temveč v naših glavah. Gospod Pahor, gospod Cerar, čakamo na vajino odkrito in jasno besedo!

So prisluškovali našim politikom ali državljanom?

Doslej so nas prepričevali, da je ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) s pomočjo nemške obveščevalne službe (BND) prisluškovala vsem pogovorom na treh slovenskih linijah v okviru zaupne evropske operacije Eikonal med letoma 2005 in 2008 iz varnostnih razlogov in v duhu boja proti terorizmu.

Po včerajšnjem poročanju ene izmed slovenskih televizij je pred časom objavljeni dokument o prisluškovanju telefonskim pogovorom Slovencem dobil precej drugačen predznak – Američanov naj ne bi zanimali zgolj varnostni vidiki, temveč je prisluškovanje potekalo ciljno usmerjeno v vrhove slovenske politike, ki se je v letu 2007 pripravljala na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. Izpričani motiv prisluškovanja na telefonskih linijah med Ljubljano in Brusljem je bil tudi eksplicitno vohunski in ne samo varnosten ali notranjepolitičen.

V Alternativni akademiji smo prepričani, da sta, če se podatek izkaže za točnega, to zdaj že dva tehtna razloga, zaradi katerih pričakujemo, da se bo slovenska vlada nemudoma zganila in z manj ležernosti uvedla ne zgolj preiskavo, ampak nemudoma pristopila k resnim političnim in varnostnim dejanjem, da z njimi zavaruje očitno močno poškodovano suverenost naše države, njeno politično verodostojnost in interese, obenem pa tudi slovenskim državljanom temeljito pojasni, ali namerava zaščititi osnovne pravice državljanov po zasebnosti v prihodnje. Ne samo spoznanje, ampak surovo dejstvo, da državljankam in državljanom nemoteno prisluškujejo celo vrsto let, je verjetno eno najbolj frapantnih razkritij sploh v zgodovini naše mlade države, kakorkoli že o modusih delovanja »Big Brotherja« večina nikoli ni dvomila.

Operacija Eikonal, v kateri so kar tri leta nemoteno sledili telefonskim pogovorom naših državljanov in politikov, predstavlja za Slovenijo enega največjih mednarodnih škandalov zadnjih let in je svojevrsten odmev razkritij ameriškega žvižgača Edwarda Snowdna, verjetno najbolj odmevnega prisluškovalna afere po WikiLeaksu.

V primeru, da Cerarjeva vlada in parlament ne bosta izpeljala odločnega diplomatskega oz. političnega protesta in storila vsega, da se zaščiti Slovence pred vdori v zasebnost ter izboljša varnostne prepreke pred prisluškovanjem, bosta s tem samo še poglobila vtis, da je nekomu klanjanje pred svetovnimi gospodarji večja prioriteta od nacionalne varnosti in varstva osebnih podatkov ter zasebnosti posameznika.

Mineva deset let od načrtne politizacije javnega zavoda RTV Slovenija

Te dni mineva deseta obletnica referenduma Zakona o RTV Slovenija, za katerega se je ljudstvo odločilo in ga 25. septembra 2005 s tesno večino – 50,30 odstotka se jih je izreklo za zakon, 48,92 odstotka pa proti – tudi podprlo. V Alternativni akademiji smo prepričani, da se je obletnice v luči inventurnega pregleda dogajanja z našo javno radiotelevizijo vredno spomniti.

Nobenega dvoma ni, da je omenjeni Zakon o RTV Slovenija, za katerega je kasneje, z zamudo enega in pol leta, poslanec SDS Branko Grims ponosno dejal, da je njegov prvi in edini avtor (ves čas poprej je trdil, da so ga napisali anonimni medijski strokovnjaki), odločilen za vrsto težav, ki so zadnjih deset let onemogočale delovanje javnega servisa, med drugim pa je odgovoren predvsem za njegovo prekomerno politizacijo, predvsem skozi članstvo v programskem in nadzornem svetu.

Če je bila stvar izjemne politične manipulacije, da je uspel zakon napisati in promovirati poslanec vladajoče stranke, ki ne samo ni imel izkušenj z medijskim področjem, temveč si je SDS ob začetku prevzema oblasti v mandatu 2004 do 2008 privoščila sistematično podrejanje tudi drugih ključnih medijev, na čelu s STA, Delom, Večerom in Primorskimi novicami, je v resnici že malodane neverjetno, da je ob izpeljavi novega referenduma 12. decembra 2010 ljudstvo znova raje dalo prednost staremu zakonu in ne novemu, saj je za uveljavitev novega zakona glasovalo 27,36, proti pa 72,64 odstotka volivcev. Resda ob silno nizki udeležbi.

Ko se danes spominjamo desete obletnice prvega referenduma, moramo z grenkobo po eni strani priznati, da državljanke in državljani žanjejo točno tisto, kar so posadili na dveh referendumih in da se torej nad politizacijo RTV hiše niti nimajo pravice preveč pritoževati. Po njihovem mnenju javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena pod Grimsovim zakonom dovolj dobro opravlja svojo javno službo.

A vsi vemo, da je v obeh primerih referendumov prišla do svoje moči propagandna strankarska mašinerija, ne pa tudi glas strokovnjakov, ki povečini ugotavljajo, da so spremembe medijske zakonodaje nujne, kar še zlasti velja za Zakon o RTV Slovenija in njegovo pričakovano depolitizacijo. Prepoznavno majhen pa je tudi odpor zaposlenih in še manj vodstvenih struktur, ki ne kažejo nobene posebne volje po spremembah.

Zato je tudi zadnje dogajanje na RTV z odpuščanji in trendi uredniškega vmešavanja treba razumeti bolj v luči dejstva, da ostaja javni servis plen strankarskih politik in ideoloških akterjev, s katerimi je prestreljen, in da je politična agenda še vedno močnejša od zahteve po večji avtonomnosti in neodvisnosti ustvarjalcev, preglednem in učinkovitem poslovanju in seveda osnovnem vodilu, novinarski verodostojnosti.

Ideja o veliki koaliciji SMC-SDS je nedostojna

Medijski povzetki o pozivu k oblikovanju velike koalicije med SDS in SMC, Janezom Janšo in Mirom Cerarjem, ki bo državo razvojno potegnila naprej, so v veliki meri zavajajoči. Govorijo o ideji, ki jo podpisuje »skupina vidnih posameznikov«, kar je všečen opis, ki pa ne ustreza dejanskemu stanju. V Alternativni akademiji ocenjujemo, da pobuda ni verodostojna že zaradi narave podpisnikov, tudi ne zaradi vsebine, v političnem oziru pa ima status »nedostojne ponudbe«.

Če bi jo oblikovali bistveno bolj nevtralni avtorji, bi jo jemali za naivno. Ker pa so v vrstah podpisnikov praktično sami Janševi pretekli in sedanji pristaši, celo njegovi permanentni zagovorniki, dva bivša ministra, evroposlanka SDS in člani Odbora 2014, skratka ljudje iz enega političnega pola, se nam zdi verjetneje, da za navidez dobronamerno gesto stoji določena premišljenost. Težko sprejmemo, da se nekateri med njimi ne bi zavedali, da se ponujena koalicija ne more oblikovati in bi bila pogubna še posebej in najmanj za eno stranko – Cerarjevo. Ne pravimo, da je motiv za njen nastanek predvsem pretkana politična kalkulacija, na kar bi pomislili, ko vidimo ideološko in politično popolnoma homogen seznam podpisnikov, med katerimi je morda res kakšen, ki se je v zadnjem času od prvaka SDS nekoliko oddaljil. Bi pa mnogim s težavo pripisali nevednost, da bi realizirana ideja izključno koristila Janši.

Pobuda petnajstih je neverodostojna tudi iz vsebinskih razlogov. Da prihaja v domači politiki do »konstantnega preigravanja nepomembnih, umetno ustvarjenih in napihnjenih tem« ter »drobnjakarskega pragmatizma, provincialne prepirljivosti ter politike, utemeljene na osebni animoziteti ali celo demonizaciji posameznikov«, so šibke utemeljitve. Razen tega najbolje opišejo ravno eno, Janševo politično maniro, ki so jo nekateri pobudniki najmanj v preteklosti sami soustvarjali ali podpirali, doslej pa so jo pozabili kritizirati. So to dejstvo spregledali, bi se od sebe radi distancirali ali se postavili v vlogo razsodnikov? Je sporočilo, ki ga pošiljajo javnosti, namenjeno pranju njihovih imen in manj temu, kar naznanja?

Slovenija ima legitimno in tudi legalno izvoljeno vlado. Z njo se lahko strinjamo ali ne – sami smo ji večkrat oporekali. Pred kratkim nismo doživeli volitev, ne živimo v napornem času sklepanja koalicije. Ne nahajamo se v izjemni situaciji vojnih razmer, zato ni čas, da bi se zahtevalo umetno izbrano vlado narodne enotnosti, in to zgolj z dvema najmočnejšima strankama! O čemer pišejo Dimitrij Rupel, Žiga Turk in ostali, prihaja z neverjetno zakasnitvijo. Sklicevanje na nemški in avstrijski zgled je deplasirano, kajti uresničitev predloga bi bila nujno nelegitimen manever izigravanja volje volivcev dobro leto po volitvah.

Tudi če bi bil Janša popolnoma nedolžen v vseh možnih aferah od orožarske naprej, je nesporno kriv desetletja trajajoče agonične politike razdora, hujskaštva in širjenje sovraštva. Njegova metoda dela je prepoznavno izključevalna, nedialoška in avtokratska. Vprašajmo se: vanjo imajo podpisniki neomajno zaupanje in zato pledirajo za njegovo vrnitev za krmilo države? Saj so vendar vse povedali o sebi! Opis, da ne morejo »čakati še dve desetletji, da bi volivci po kakšnem čudežu kateri od moderno razmišljujočih strank namenili absolutno večino«, nakazuje predvsem na njihovo preferenco do volilnih sistemov, a ne upravičuje radikalne zahteve.

V nečem imajo podpisniki z desnice vendarle prav: v tem, da prepoznavajo sorodne poteze obeh izpostavljenih strank ter da so jim bolj leve, socialne in solidarne, po njihovih znanih stališčih mrzke. Kakšna druga velika koalicija z drugačnim političnim programom bi morda, če bi imela premočno večino, bila deležna čisto drugačnega apela – verjetno k ukinitvi.

Zakaj pozivi k streljanju na begunce niso kaznivo dejanje? Poziv Vrhovnem državnemu tožilstvu

Po poročanju nekaterih osrednjih medijev je okrožno državno tožilstvo zavrnilo predlog pregona Sebastjana Erlaha zaradi njegovih izjav o tem, da je treba na begunce streljati. S strani Združenja novinarjev in publicistov nagrajeni novinar je med drugim, v kontekstu sovraštva do drugačne veroizpovedi, na svojem tviter računu zapisal in kasneje zagovarjal naslednje:

»Jaz imam še bolj radikalno: dovoliti približanje meji zgolj na 500 m. Kar je več, vse postreliti, Bog bo že poznal svoje.« V ločeni objavi pa je še v angleščini zapisal: »Evropa lahko zlahka reši begunsko krizo – z metki!«

Prepričani smo, da ni dovolj obsoditi takšne srhljive besede, še manj jih samo obžalovati. Njihove nosilce je treba tudi preganjati. Zato smo začudeni nad frapantnim molkom slovenskih politikov in ogorčeni nad hujskaštvom drugih, npr. Zmaga Jelinčiča. V nekaterih evropskih državah, recimo Nemčiji, te dni resno razmišljajo o omejitvah rasističnih in ksenofobnih komentarjev, s čimer se bodo morali soočiti tudi naši mediji. V ta namen so pozvali Facebook, da cenzurira rasistične komentarje, o predlogu pa predstavniki tega družbenega omrežja tudi resno razmišljajo.

Vendar je prvim prijavam v Sloveniji, vedno bolj ujeti v mrežo ksenofobnih in nestrpnih idej, sledil hladen tuš. Čeprav novinarji v osrednjem dnevniku POP TV (27.8.) niso navedli razlogov, smo iz nastopa predstavnika policije lahko izvedeli, da je Okrožno državno tožilstvo zavrnilo konkretno prijavo zoper Erlaha, ker da ne vsebuje elementov kaznivega dejanja. Zakaj, niso pojasnili, ne moremo pa biti zadovoljni z razlago novinarja, ki je zavrnitev tožilstva opisal na ta način: »Poenostavljeno povedano zato, ker Erlah nima možnosti za konkretno streljanje.«

V Alternativni akademiji smo popolnoma prepričani v nujnost zajezitve v ljudeh porojenega sovraštva, zaradi česar potrebujemo v tem hipu hitre reakcije in široko javno razpravo. Zato v tem duhu pozivamo Vrhovno državno tožilstvo, da v napetih razmerah javnosti podrobneje pojasni, katera dejanja štejejo ali ne štejejo za kazniva, ko gre za javno spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega in drugega sovraštva. V našem prejšnjem javnem apelu smo izhajali iz prepričanja, da je Erlah storil kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika in javno spodbujal nasilje in nestrpnost. Z novinarsko interpretacijo, če je pravilna, češ da Erlah nima konkretne možnosti za streljanje, ne moremo biti zadovoljni, ker tak podatek res ni relevanten za kvalifikacijo dejanja, ki govori o spodbujanju nasilja in nestrpnosti. Še huje, podatek, da neka oseba nima možnosti za konkretno streljanje, verjetno ne bi bil relevanten niti za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti. V podobnih preteklih primerih so se ti že izkazali za kaznive, zato odločitev tožilstva zelo preseneča.

Z javnim pojasnilom, zakaj Erlahova stališča niso kazniva, bo Vrhovno državno tožilstvo ob soočanju s tragično begunsko krizo in valom beguncev, ki ga v Sloveniji pričakujemo, lahko na najbolj optimalen način prispevalo k argumentirani razpravi in posredno ozaveščanju ter omejevanju nestrpnih in sovražnih stališč. Brez nje pa bomo še naprej drveli v žalosten kaos brezumnega hujskaštva in krutosti, v katerem se bodo eni sklicevali na pravico do svobode izražanja in domoljubna čustva, skriti za nedefinirane pojme in za njih ugodne odločitve tožilcev, katerih utemeljitve ostajajo neznanka.

Odločno je treba nastopiti proti rasizmu in ksenofobiji ob valu beguncev

Izjave na socialnih omrežjih in v medijih o tem, da je treba begunce na poti v Evropo in v tranzitu (ali ne) skozi Slovenijo pričakati z metki in postreliti, saj gre za novodobno obliko turških vpadov, dokazujejo strašljive dimenzije v ljudeh tlečega sovraštva, ki ga v trenutku, ko nesrečni begunci in imigranti sploh še niso dosegli naše države, izpričujejo številni prepoznavni posamezniki.

Stališča Sebastjana Erlaha, Damirja Črnčeca, Lejle Irgl in nekaterih drugih posameznikov so vredna obsodbe kot katerakoli druga, vendarle pa velja poudariti, da imajo eno skupno značilnost: prihajajo iz istih ideoloških in političnih krogov, v katerih sta se v preteklosti že velikokrat aktivirala sovražni govor in nestrpnost. V tem smislu so pričakovana in nevarna, saj za njimi stojijo številčno najmočnejši politični pristaši v državi. Za posebno groteskno jemljemo dejstvo, da so omenjeni podporniki ali celo voditelji množičnih gibanj, ki naj bi se borila v zagovor človekovih pravic, kakršen naj bi bil Odbor 2014.

Pravosodne organe pozivamo, da po uradni dolžnosti storijo vse in sprožijo kazenski pregon po 297. členu Kazenskega zakonika, po katerem za kaznivo dejanje šteje javno spodbujanje ali razpihovanje narodnostnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, razdora ali nestrpnosti. Zgolj odkrit in neposreden odziv ozaveščenih državljanov in uradnih organov bo v resnici preprečil, da se sod smodnika s sovraštvom ne bo do konca razplamtel.

Pot humanosti in solidarne Evrope in Slovenije se ne bo pokazala le v ponujeni pomoči migrantov, v privrženosti načelom človekovih pravic, empatiji in solidarnosti. Žal bo na tej poti treba poskrbeti ne samo za nastavitev, hrano, prevoz in zaščito beguncev, temveč še zlasti misliti na nepredvidljivo psihologijo množic pod taktirko nacionalistov in politikov, ki si s hujskaškimi in ksenofobnimi prijemi radi tlakujejo pot na oblast. V Sloveniji kandidatov, ki ustrezajo opisu, ne manjka.

Slovenska vlada bi se morala odzvati na besede slavljenja vstopa Italije v prvo svetovno vojno

Napovedani portoroški koncert z naslovom Bobni miru, mednarodni projekt s podporo Evropskega parlamenta ter italijanskega in slovenskega odbora za obeležitev 100. obletnice prve svetovne vojne, je upravičeno zmotil številne, ki so na letaku lahko prebrali njegov namen: poklon »ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno«.

Čeprav je napis menda že umaknjen in organizatorji zanikajo, da bi poskušali z njim poveličevati vojno in spreminjati zgodovino, v Alternativni akademiji opozarjamo, da gre za popolnoma nedopustno in slehernega ostrega protesta vredno zavržno dejanje, ki je še zlasti boleče zaradi nedavnih zelo podobnih provociranj na fašističnem zborovanju v Gorici.

Bolj od neproduktivnih razpravljanj, ali je res možno, da se je sporna, po svojem bistvu izrazito hujskaška in provokativna vsebina znašla na plakatu popolnoma po naključju in nepremišljeno, se nam zdi pomembno poudariti, da je kontekst nastopa mladinskega simfoničnega orkestra, ki naj bi širil »mladega evropskega duha«, izjemno nevaren poligon za promocijo vseh vrst propagandnih idej, ki ob nacionalističnem naboju s sabo povlečejo tudi ikonografijo vojnih zmagovalcev ali poražencev, vojno pa nam želijo orisati kot hvalevreden poligon za največja junaštva.

Glede na uradno vpletenost naše države in mednarodne dimenzije projekta pričakujemo, da se z ustreznim sporočilom odzovejo tudi predstavniki slovenske vlade in s tem preprečijo morebitne prihodnje zlorabe obeleževanja stote obletnice prve svetovne vojne za potrebe megalomaničnega dokazovanja politične moči posameznih narodov in prezentacije vojne kot nečesa, kar je po sebi veličastno in sprejemljivo stanje v družbi.

alternativna akademija

iniciativa za humano družbo